Z dnevom brez zavržene hrane širjenje sporočila o hrani kot vrednoti

Po podatkih statističnega urada je skupna količina odpadne hrane v Sloveniji leta 2013 znašala okoli 118.000 ton, leta 2021 pa že okoli 143.000. Kot so ob razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane minuli teden poudarili v vladi, bi bila lahko količina zavržene hrane precej manjša, če bi bil odnos do hrane drugačen in bi zagotovili, da hrana, ki je še užitna, ne bi končala med odpadki. Leta 2021 je sicer vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane. Vlada je slovenski dan brez zavržene hrane razglasila na pobudo partnerjev projekta, ki ozavešča javnost in izvaja aktivnosti za zmanjševanje količin zavržene hrane - Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, podjetja TAM-TAM, ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupine z Mini tovarno. Osrednje poslanstvo novega dne je družine, posameznike, podjetja in druge ustanove tako v javni kot zasebni sferi povabiti k sodelovanju in zavezništvu za manj zavržene hrane, so razglasitev v skupnem sporočilu pospremili pobudniki. Količin zavržene hrane se po navedbah pobudnikov današnjega dne pogosto niti ne zavedamo, pomenijo pa resno grožnjo za okolje, saj prispevajo k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, izginjanju rastlinskih in živalskih vrst, degradiranju prsti, obenem pa skupaj s hrano zavržemo tudi ogromne količine za njeno pridobivanje porabljene vode in energije. Aktivnosti ob dnevu brez zavržene hrane se izvajajo že nekaj tednov. Lidl Slovenija je skupaj s TAM-TAM povabil grafične oblikovalce k zasnovi družbeno odgovornih plakatov, ki ozaveščajo o problematiki zavržene hrane in spodbujajo k pozitivnim spremembam. Na natečaj je prispelo 210 del, plakati zmagovalk so na ogled na plakatnih mestih TAM-TAM po vsej Sloveniji. Glavnina dogajanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane pa bo v ponedeljek, ko se bodo v šolah in vrtcih v vseh regijah odvijale številne aktivnosti, v okviru katerih se bodo otroci pogovarjali, razmišljali in ustvarjali na temo zavržene hrane. Etri skupina bo pod pokroviteljstvom Lidla Slovenija na ta dan v enoti Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah lansirala nov inovativen koncept - predelovalni obrat Mini tovarna, ki odgovarja na potrebe predelave presežkov, ki nastajajo pri kmetih oziroma manjših pridelovalcih in omogoča predelavo manjših količin pridelkov. Tudi preostali partnerji bodo po svojih kanalih in prek različnih dogodkov nagovarjali širšo javnost k zaznamovanju tega dne in ozaveščali o problematiki zavržene hrane. "Prepričani smo, da lahko z učinkovitim ukrepanjem prav vsak od nas naredi spremembo in pristopi k reševanju problematike zavržene hrane. S sodelovanjem v slovenskem dnevu brez zavržene hrane želimo širiti pomembno sporočilo, da je hrana vrednota in da moramo z njo tako tudi ravnati. Zato pozivamo vse, da vsaj 24. aprila razmišljajo o tej temi in naredijo svoj korak k manj zavržene hrane," so pozvali partnerji projekta. Iz nevladne organizacije Ekologi brez meja pa so ta teden sporočili, da so v sodelovanju z Občino Škofja Loka in ob podpori Lidla Slovenija zadnji dve leti s programom Hrana svoje mesto najde uspeli zmanjšati količine zavržene hrane v Vrtcu Škofja Loka in Dijaškem domu Škofja Loka. Spremembe pri načrtovanju količin so v sedmih enotah Vrtca Škofja Loka v primerjavi z lanskim letom prispevale k 21 odstotkom manj zavržkov, v Dijaškem domu Škofja Loka pa so zavržki upadli za deset odstotkov. Ekologi brez meja s smernicami za izvedbo programa k poglobljenemu delu za zmanjšanje količin zavržene hrane vabijo tudi druge občine.