Vlada za podpis ter sklenitev sporazumov za trgovino med EU in državami Mercosur

Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo turizem in šport **Dejan Židan** je ob tem povedal: »Kar malo srečno naključje je, da je Evropi uspelo pogajanja za sklenitev sporazuma o sodelovanju in trgovini z državami Mercosur zaključiti ravno zdaj, ko so taki sporazumi najbolj dragoceni. Kajti zagotavljajo stabilnost v vedno bolj nestabilnem svetu in odpirajo nova vrata, ko se stara zapirajo.« Republika Slovenija kot izvozno usmerjeno gospodarstvo na splošno podpira sklepanje novih ter poglobitev in razširitev obstoječih trgovinskih sporazumov EU s tretjimi državami. Pri tem ohranja posebna stališča do občutljivih področij, med drugim na področju kmetijstva in standardov varne hrane, gensko spremenjenih organizmov, previdnostnega načela; zavzema se za trajnostni vidik trgovine ter se zavzema za posebno obravnavo za mala in srednje velika podjetja. Takšno stališče je vlada predlagala tudi v zvezi s Partnerskim sporazumom med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Mercosur kot tudi v zvezi z Začasnim sporazumom o trgovini med temi partnericami. Slovenija meni, da so v končnem besedilu obeh sporazumov in dodatnih zavez Evropske komisije skrbi Republike Slovenije na najbolj občutljivih področjih ustrezno naslovljene. Varovala so predvidena tako na področju varstva okolja, kot na področju kmetijstva, zato vlada podpira njun podpis ter sklenitev. Zavzema se tudi za čimprejšnji začetek izvajanja obeh sporazumov. Podpis bo poslal močan signal v podporo trgovini, ki temelji na pravilih. Omogočil bo promocijo standardov in vrednot Evropske unije ter krepitev političnih in gospodarskih vezi z državami Latinske Amerike. Sklenitev sporazuma omogoča nadaljnje širjenje preferencialnega dostopa za izvoznike Evropske unije in prinaša nove priložnosti za slovenske izvoznike. Sporazum bo integriral vrednostne verige med obema regijama in zagotovil trajnostni dostop do surovin, kar je posebej pomembno v luči protekcionističnih ukrepov, ki so vedno bolj prisotni na svetovnem trgu. Morebitna nesklenitev sporazuma pa bi okrepila prisotnost drugih globalnih trgovinskih velesil na tem področju. Sporazum ima tudi vlogo političnega mostu med Evropo in Južno Ameriko, saj omogoča tesnejši dialog o globalnih izzivih – od podnebnih sprememb do digitalne preobrazbe, ki sta prioriteti EU in tudi Slovenije, ki na teh področjih že nekaj krepi sodelovanje z državami regije LAK, ki ga razvijajo znanstveno raziskovalne institucije in centri odličnosti ter podjetja delujoča na teh področjih. EU s sporazumom potrjuje tudi svojo zavezanost multilateralizmu in skupnim vrednotam, kot so demokracija, človekove pravice in trajnostni razvoj. Državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, **Neva Grašič,** je poudarila:»Sporazuma med EU in Mercosurjem imata pomemben politični pomen - utrjujeta strateško prisotnost Evropske unije v Latinski Ameriki ter krepita sodelovanje z regijo, ki postaja vse pomembnejši geopolitični in gospodarski akter. Za Slovenijo je to priložnost, da kot del EU okrepi svoje diplomatske in gospodarske povezave z državami Mercosurja v okviru širšega evropskega strateškega delovanja.« Podpis sporazuma predstavlja tudi pozitivno sporočilo Evropske unije regiji Latinske Amerike in Karibov v času, ko le ta v Braziliji gosti COP30 in v Kolumbiji vrh EU-CELAC, katerih se udeležuje tudi podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon. **Kakšne ugodnosti prinaša Začasni sporazum o trgovini za EU?** Sporazum bo med drugim zagotovil postopno popolno odpravo dajatev za 91 odstotkov blaga, ki ga podjetja EU izvažajo v države Mercosur. S tem se bo letno prihranilo več kot 4 milijarde evrov dajatev. Odpravil bo uvozne dajatve za 92 odstotkov blaga po poreklu iz držav Mercosur, ki se izvaža v EU, pri čemer bodo občutljivi kmetijski proizvodi, kot so govedina, sladkor ali perutnina, deležni preferencialne obravnave le v omejenih količinah prek skrbno umerjenih tarifnih kvot. Sporazum bo večinoma odpravil ali vsaj znižal izvozne dajatve, ki jih države trga Mercosur uporabljajo za določene surovine in industrijske ter kmetijske izdelke. S tem se bo izboljšal dostop EU do kritičnih materialov kot so nikelj, baker in podobno. Pri tem pa sporazum ureja tudi regulatorna vprašanja glede mednarodnih standardov, poenostavlja carinske postopke, zagotavlja visoko raven zaščite pravic intelektualne lastnine in varuje izbrane geografske označbe EU. Med temi je tudi šest geografskih označb Republike Slovenije (Kranjska klobasa, Kraška panceta, Kraški zašinek, Kraški pršut, slovenski med, Štajersko prekmursko bučno olje). Sporazum bo izboljšal tudi dostop do številnih storitvenih sektorjev in olajšal trgovine s storitvami med EU in državami Mercosur, tako z lokalnim ustanavljanjem kot čezmejno, pri čemer bo zagotavljal enake konkurenčne pogoje za ponudnike storitev EU in njihove konkurente v državah Mercosur. Države Mercosur pa prvič odpirajo celo svoje trge javnih naročil. Podjetja iz EU bodo lahko sodelovala v javnih naročilih, ki jih bodo razpisali javni organi, kot so ministrstva na centralni ravni javne uprave ter druge vladne in zvezne agencije, in sicer pod enakimi pogoji kot podjetja iz držav Mercosur. Sporazum vsebuje tudi posebne določbe za mala in srednje velika podjetja, kar je pomembno tudi za Slovenijo. **Varovala in zaščitni mehanizmi sporazuma** Ob vsem tem pa sporazum uvaja dodaten trden začasen dvostranski zaščitni mehanizem, ki EU in državam Mercosur omogoča uvedbo ukrepov v primeru nepričakovanega in znatnega povečanja uvoza v obliki začasne ukinitve trgovinskih preferencialov, za preprečitev resne škode domači industriji. Ti zaščitni ukrepi se bodo lahko uporabili tudi za kmetijske proizvode v okviru režima količinsko omejenih tarifnih kvot. Komisija bo tudi izvaja sistematičen monitoring stanja na trgu v zvezi z uvozom občutljivih kmetijskih proizvodov, kar bo omogočilo zgodnje prepoznavanje morebitnih tveganj in hitro ukrepanje. Najvišji standardi za varnost hrane ter zdravje živali in rastlin, ki veljajo v EU, se še naprej uporabljajo za vse proizvode, ne glede na to, ali so proizvedeni doma ali uvoženi v EU. Komisija se je neodvisno zavezala, da bo povečala število revizij in pregledov v tretjih državah ter okrepila nadzor na terenu. Kot je navedeno v sporočilu Komisije 'Vizija za kmetijstvo in prehrano', si bo EU prizadevala za pravičnejše konkurenčne pogoje za kmetijstvo. S tem si bo EU v skladu z mednarodnimi pravili prizadevala za večjo uskladitev proizvodnih standardov, ki se uporabljajo za uvožene proizvode, vključno s pesticidi. Določbe sporazuma urejajo uporabo previdnostnega načela, ki se uporablja v EU. Sporazum določa tudi okrepljeno sodelovanje z organi partnerskih držav in hitrejši pretok informacij o morebitnih tveganjih prek neposrednejšega in učinkovitejšega informacijskega sistema in sistema obveščanja. Trajnostne določbe, vključno s Pariškim sporazumom, so ključni del sporazuma. Odstop od Pariškega sporazuma ali njegova kršitev je lahko razlog za začasno odpoved sporazuma. Sporazum vključuje celovito poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, katerega cilj je zagotoviti, da trgovina podpira varstvo okolja in socialni razvoj. Sektorska analiza predvidenih posledic trgovinskega sporazuma EU-MERCOSUR za Slovenijo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je naročilo pripravo analize učinkov sporazuma na Republiko Slovenijo z naslovom 'Sektorska analiza predvidenih posledic trgovinskega sporazuma EU-MERCOSUR', ki jo je izvedel Center ekonomske odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Študija kaže, da bo splošen učinek sporazuma za Slovenijo sicer majhen, vendar pozitiven. **Kdaj se bo začela uporaba?** Pogajanja z državami Mercosur, ki so potekala kar 25 let, so se zaključila z oblikovanjem dveh samostojnih, vendar povezanih sporazumov. Krovni Partnerski sporazum vključuje steber o politiki in sodelovanju ter trgovinski steber. Za njegovo sklenitev je potrebno zaključiti nacionalne postopke v EU in vseh državah članicah EU ter državah Mercosur. Začasni sporazum je, gledano vsebinsko, trgovinski steber Partnerskega sporazuma. Gre za sporazum v izključni pristojnosti EU, ki bo za EU začel veljati, ko ga bosta potrdila Svet EU in Evropski parlament. Predvidena je tudi njegova začasna uporaba, in sicer se bo lahko začel uporabljati med tistimi pogodbenicami, ki bodo zaključile svoje notranje postopke potrditve. Taka arhitektura sporazumov je bila oblikovana, da bodo lahko gospodarski subjekti čim prej začeli poslovati pod ugodnejšimi pogoji. Vir/Foto: MKŽP/www.gov.si