Vlada sprejela predlog novele zakona o delovnih razmerjih, odzivi neenotni

Potem ko maratonska pogajanja socialnih partnerjev pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o noveli zakona o delovnih razmerjih v minulih dneh niso obrodila sadov, je končno odločitev o tem, katera različica novele bo romala v potrditev v DZ, danes sprejela vlada. Kot je po seji vlade povedal minister za delo **Luka Mesec**, bo reforma trga dela glede na obseg predlaganih sprememb in številna nestrinjanja izpeljana v dveh krogih. Sprva bodo poslanci odločali o noveli, ki poleg določb dveh evropskih direktiv vključuje tudi nekaj dodatnih rešitev iz osnutka, o katerem so se socialni partnerji pogajali več mesecev. V drugem krogu pa naj bi socialni partnerji uskladili preostale rešitve, ki so jih tokrat izločili. Med rešitvami, ki jih je vlada potrdila in so vzpostavljene na podlagi direktiv, so oskrbovalski dopust, bolj predvidljivi delovni pogoji in subsidiarna odgovornost, ki se nanaša na primere, ko bodo lahko delavci po novem lahko za plače terjali naročnika projekta in ne več le podizvajalca. Ob tem predlagana novela vključuje še ukrepe, vezane na pisno opozorilo pred odpovedjo, izboljšave glede agencijskega dela, pravico do odklopa, varstvo žrtev nasilja in tudi večjo zaščito sindikalnih zaupnikov. Po novem bi se zadržanje odpovedi sindikalnemu zaupniku podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev. V tem času bi bil še vedno zaposlen, če bi mu delodajalec prepovedoval opravljanje dela, pa bi bil upravičen do 80-odstotnega nadomestila plače. Ta sprememba pa naj bi bila glavna prepreka, da se socialnim partnerjem ta teden ni uspelo uskladiti glede novele. Delodajalci namreč predvidenim spremembam na tem področju ostro nasprotujejo, danes pa so še pred sprejetjem novele na vladi napovedali, da bo sprejem neusklajene novele pomenil dokončen pokop socialnega dialoga. "Ne pristajamo, da se v DZ posreduje predloge novele, ki predhodno niso bili usklajeni med vlado in obema socialnima partnerjema. Ti namreč predvsem za delodajalsko stran prinašajo številne nove finančne in administrativne obremenitve," so navedli v dopoldanskem sporočilu za javnost. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije **Marjan Trobiš** je za STA pojasnil, da si je delodajalska stran sicer želela sporazuma, a so sindikati izsiljevali z ulico oz. opustitvijo socialnega dialoga. "To pomeni, da v Sloveniji ne obstaja ekonomsko-socialni dialog, ampak obstaja socialni monolog," je ocenil. Delodajalci so po njegovih besedah pri usklajevanju predloga popustili pri več točkah, niso pa se strinjali s spremembami glede večje zaščite sindikalnih zaupnikov. Razvoj dogodkov je "klasičen dokaz, da se Ekonomsko-socialni svet v sestavi, kot jo imamo zdaj, ne more sestati," je dejal. Bolj zadovoljna z današnjo odločitvijo vlade pa je sindikalna stran. V sedmih sindikalnih centralah so pozdravili odločitev vlade, ki je po njihovi oceni zmogla dovolj politične modrosti, da je poleg implementacije evropskih direktiv v predlogu novele uveljavila tudi nekatere zaveze iz koalicijske pogodbe. "Gre za pomembne vsebinske izboljšave obstoječega zakona in krepitev varstva pravic delavcev," so poudarili. Sindikalna stran pričakuje, da bodo v naslednjem krogu pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki ga je napovedal minister Mesec, obravnavane vse tiste spremembe, ki so izpadle iz nujne novele, so pa kljub temu pomembne. To so med drugim pravica do 48-urnega počitka, možnost 30-urnega delovnika, uvedba kvota za agencijsko delo in terjatve prekarnih delavcev. Ob tem so bili kritični tudi do sprenevedanja delodajalcev, da je njihovo nasprotovanje spremembam temeljilo zgolj na želji po enakopravnosti v socialnem dialogu. Kot so navedli, so delodajalci ves čas "trmasto nasprotovali kakršnemu koli izboljšanju položaja delavcev". Glede sprejete novele zakona je zdaj na potezi DZ. Sindikalne centrale poslance ob tem pozivajo, da v predlagane spremembe zakona ne posegajo in da tudi sami prispevajo k boljšim pogojem dela v Sloveniji. S sprejemom prve novele se sicer mudi zaradi prenosa dveh evropskih direktiv. Če se želi država izogniti tožbi Evropske komisije oz. kazni v višini 1,5 milijona evrov, mora biti v DZ potrjena do 15. novembra. *Vir:Sta* *Foto:Arhiv Instore*