V veljavi podražitve napotovanja delavcev

Ministrstvo za delo vztraja, da se bo država s tem izognila postopku pred Sodiščem EU, delodajalci pa svarijo pred zmanjševanjem konkurenčnosti in selitvami podjetij v tujino. Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, sprejet že konec lanskega marca, s 1. januarjem narekuje črtanje določbe v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki delodajalcem omogoča, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji. Posledično imajo ti delavci nižje pravice iz socialnih zavarovanj, vključno s pokojnino. Na ministrstvu za delo so pri pripravi teh sprememb izhajali iz predpostavke, da konkurenčnosti gospodarstva ne gre graditi na socialnem dampingu in na pravicah delavcev, ampak na kakovosti storitev gospodarskih subjektov. Hkrati se s tem zagotavlja enakost med zaposlenimi, ki delajo v Sloveniji za slovenskega delodajalca, in med zaposlenimi, ki za slovenskega izvajalca delajo v tujini, ter enakost med različnimi tipi napotenih delavcev, navajajo. Poleg tega bi Evropska komisija, če Slovenija ne bi ukrepala, po njihovih navedbah pred Sodiščem EU sprožila postopek proti državi zaradi izkrivljanja konkurence na notranjem trgu in nedovoljene državne pomoči podjetjem, ki napotujejo delavce v tujino. Medtem v gospodarstvu podražitvi napotitev delavcev nasprotujejo in so razočarani, da vlada v prehodnem obdobju ni poskrbela za rešitve, s katerimi bi odtehtala te podražitve. Izračunali so, da se bodo neto izplačila delavcev skladno z novostmi v primeru enake bruto plače znižala za med 13 do 14 odstotkov, strošek plač za delodajalca pa povečal za okoli deset odstotkov. V primeru, da bi delavec ohranil neto plačo, pa naj bi se strošek plač za delodajalca povečal za okoli 30 odstotkov. Ministrstvo za finance je na drugi strani izračunalo, da se bodo stroški dela z uveljavitvijo sprememb zvišali za okoli 18 milijonov evrov, kar naj bi za posameznega delodajalca letno pomenilo nekaj več kot 7700 evrov. Delodajalske strani očitno niso prepričali, saj od tam prihajajo sporočila, da se podjetja že prilagajajo na nov sistem - odpirala naj bi podružnice na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji, s selitvami pa naj bi bili na slabšem vsi, tako podjetja kot njihovi zaposleni, ki bodo namesto iz Slovenije napoteni na čezmejno opravljanje storitev iz Hrvaške ali katere druge bolj konkurenčne države. Posledično bo tudi manj prilivov v javno blagajno, opozarjajo. Opozicija in SD, iz vrst katerega prihaja gospodarski minister **Matjaž Han**, so si konec minulega leta zato prizadevali za podaljšanje prehodnega obdobja za uveljavitev tega dela zakona, a neuspešno. Glavnina čezmejnih storitev se sicer opravi v panogah gradbeništva, tehničnih in transportnih storitev. V letu 2022 so izvozniki teh storitev k slovenskemu BDP prispevali 9,5-odstotni delež.