V Portorožu 52. Kongres Zadružne zveze Slovenije

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/borut-florjancic-predsednik-zzs.webp) Leto 2025 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za Mednarodno leto zadrug, ki poteka pod sloganom »Zadruge gradijo boljši svet«. Kongres Zadružne zveze Slovenije z naslovom »Dežela potrebuje podeželje«, ki danes in jutri poteka v Portorožu, predstavlja osrednji dogodek obeležja Mednarodnega leta zadrug v Sloveniji ter ključni dogodek zveze pri usklajevanju vizije in glavnih korakov prihodnosti. Dogodka so se udeležili vsi pomembni deležniki, ki so prisluhnili domačim in mednarodnim strokovnjakom ter razmišljanja združili v pomembna sporočila slovenskim odločevalcem na področju kmetijske politike. Mednarodno leto zadrug gre razumeti kot globalno pobudo, ki priznava ključno vlogo zadrug pri soočanju z izzivi koncentracije kapitala, konkurenčnosti in globalizacije trgovine. Združeni narodi poudarjajo, da imajo zadruge, ki lokalnim proizvajalcem omogočajo skupen nastop na trgu, eno ključnih vlog pri pospeševanju doseganja ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. »Če lokalni proizvajalci v svojih skupnostih dostopajo do proizvodnih sredstev in trga, lahko svojim družinam ter skupnostim, v katerih živijo in delajo, zagotavljajo dolgoročno varnejšo ekonomsko, energetsko, prehransko, socialno prihodnost, naravo in skupnosti pa ohranjajo vitalne in raznolike,« je dejal **Borut Florjančič** (na fotografiji), predsednik ZZS, in poudaril, da so zadruge v kmetijsko-živilski dejavnosti skupaj z družinskimi kmetijami članov in partnerjev temelj odpornih, pravičnih in trajnostnih prehranskih verig. »V obdobju, ko se Evropska komisija in države članice že pripravljajo na novo programsko obdobje po letu 2027, je eden izmed poglavitnih ciljev mednarodnega leta zadrug toliko bolj sporočilen: »Vlade, ki ustvarjajo spodbudno okolje za zadruge« , je izpostavil. V Sloveniji so v pripravi pomembne spremembe več zakonov s področja kmetijstva in prehrane. V kontekstu tega je Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v uvodnem nagovoru poudarila: »Menim, da je pomembno spoštovanje. Kmet mora biti spoštovan in imeti ustrezno mesto v verigi preskrbe s hrano, zato bo zakonodaja prinesla okrepitev varuha odnosov v verigi s preskrbo s hrano, boj proti goljufivim in zavajajočim praksam in večjo transparentnost. V programih Zadružne zveze vidim odlično priložnost, da gradimo partnerstvo za prihodnost slovenskega kmetijstva. Zadružništvo je model, ki daje moč posamezniku prek skupnosti in to je prihodnost, ki jo moramo skupaj graditi.« Na kongresu so sicer danes naslovili ključne teme, kot so vizija prihodnosti kmetijstva in prehrane v Evropi in Sloveniji, trajnost, konkurenčnost in vlogo zadružništva v agroživilskih verigah. Posebno pozornost so namenili tudi razvoju slovenske govedoreje. Dr. **Jože Verbič** iz Kmetijskega inštitutu Slovenije je povedal, da se bomo za uspešno prihodnost domače govedoreje morali soočiti s sledečimi izzivi: (1) izboljšati izkoriščanje lokalnih virov krme in zmanjšati porabo žit, (2) ohraniti prirejo mleka na hribovskih in gorskih kmetijah, (3) izboljšati rezultate pitanja in zmanjšati odvisnost od uvoza telet, (4) povečati prirejo ekološkega mleka in govedine. Ob teh ključnih gre navesti tudi izzive povečevanja deleža pašne in proste reje, izboljšanja počutja živali, izkoristka živinskih gnojil, ugleda slovenskega mleka in govedine ter ohranjanja zainteresiranosti rejcev za rejo govedi. Svoje poglede na prihodnost in ključne korake oblikovanja kmetijskih politik doma in v Evropi so združili mnogi domači in gostujoči strokovnjaki, med drugim tudi **Wolfgang Burtscher**, generalni direktor DG AGRI pri Evropski komisiji, in **Florentin Bercu,** podpredsednik združenja evropskih kmetijskih zadrug Cogeca. **Wolfgang Burtscher** je podal širšo vizijo evropskega kmetijstva in prehrane ter ob tem poudaril, da je prehranska varnost postala ena od političnih prednostnih nalog EU in vsake države članice. »Želimo, da je kmetijstvo živo v vseh državah članicah, različne krize so nam pokazale, da se moramo zanašati na notranji trg in kmetijstvo ohranjati v prav vsaki državi članici. Spregovoril je o štirih gradnikih, okrog katerih EU gradi vizijo za prihodnost kmetijstva. »Potrebujemo privlačnost sektorja, ki bo predvidljiv, potrebujemo kmetijstvo, ki bo konkurenčno in odporno, delovanje z roko v roki z naravo znotraj planetarnih meja in kmetijstvo, ki bo zagotavljalo poštene delovne in življenjske pogoje.« **Florentin Bercu**, podpredsednik evropske organizacije kmetijskih zadrug Cogeca je izpostavil evropski kooperativni pogled na zagotavljanje pravičnega položaja in konkurenčnosti kmetov skozi zadružni model. »Verjamem, da je moč sodelovanja v zadrugah ključna za zagotavljanje pravičnega položaja in konkurenčnosti evropskih kmetov. Trenutno nimamo poštene verige kmetovanja, kmetje so prepogosto prisiljeni v prodajo pod proizvodnimi stroški, soočajo se z mnogimi drugi izzivi.« Zato je nujno doseči pravičen dogovor o konkurenčnosti, ki bo omogočil kmetom, da s skupnimi močmi in skozi zadružni model okrepijo svoj položaj na trgu in zagotovijo prihodnost evropskega kmetijstva, povzema. Prihodnosti slovenske kmetijske politike se je podrobneje posvetila **Maša Žagar**, generalna direktorica, Direktorat za kmetijstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je predstavila konkretne načrte in zakonodajne predloge, ki bodo spodbudili razvoj zadrug in njihovo vključevanje v prihodnje agroživilske verige. Pred nami je celovita in precej obsežna prenova kmetijske in prehranske zakonodaje, ki bo uvedla nov pristop in modernizacijo zakonodaje, predvsem z namenom preseganja zdajšnje slabe preglednosti in zapletenosti zakonodaje, katere pomanjkljivosti so še v odsotnosti hierarhije ciljev in prioritet, ter neprepoznavanju kmetijstva kot dela širšega kmetijsko-prehranskega sistema. Nov Zakon o kmetijstvu bo med drugim prinesel jasno opredelitev trajnostnega kmetijstva in kmetijskih gospodarstev ter novo kategorizacijo le-teh, celovito bo uredil tudi področje podnebnih sprememb. Poleg omenjena zakona bodo prenovljeni še Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o varni hrani in krmi, Zakon o zdravju živali ter Zakon o zaščiti živali, prvič v zgodovini pa bomo dobili tudi Zakon o hrani, ki bo zagotovo začel tudi nujno potrebo razpravo o potrošništvu in potrošniških navadah. **Položaj zadrug je potrebno okrepiti** Sogovorniki okrogle mize, na kateri so delili mnenja o preobrazbi za prihodnje agroživilske verige, so se strinjali, da je v luči globalnih geopolitičnih sprememb in potrebe po zagotavljanju evropske prehranske varnosti ključnega pomena, da se okrepi položaj zadrug kot stebra trajnostnega in demokratično upravljanega kmetijstva. | O Zadružni zvezi Slovenije60 kmetijsko-gozdarskih zadrug, članic zveze, povezuje 13.500 oziroma skoraj 50 % družinskih kmetij, ki v Sloveniji pridelujejo pretežno za trg. Članice zveze skupaj ustvarijo dobro milijardo prometa skupaj z zadružnimi podjetji (Mlekarna Planika, Mlekarna Celea, Oljarna Fram ...) pa krepko čez milijardo evrov. Zadružništvo v različnih, tudi nekmetijskih dejavnostih, v Sloveniji zaposluje 2.700 ljudi, od tega 95 % kmetijko-gozdarske zadruge članice ZZS, ki predstavljajo pretežen del kmetijskih zadrug v Sloveniji in samo 15 % vseh zadrug (tudi iz drugih dejavnosti). 330 zadružnih trgovin omogoča, da podeželje in manj razvita območja ostajajo aktivna, dostopna prebivalstvu in razvita. Članice zveze so pretežno mešane zadruge, kar pomeni, da odkupujejo različne kmetijske pridelke, saj imajo tudi družinske kmetije članov in partnerjev diverzificirano dejavnost.Zadružna zveza Slovenije združuje: 5000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka in 44 zadrug, ki skrbijo za odkup, prodajo in predelavo mleka v 3 zadružnih mlekarnah; 7000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mesa in 42 zadrug, ki skrbijo za odkup in prodajo živine ter predelavo mesa v 9 zadružnih predelovalnih obratih, 400 družinskih kmetij, ki pridelujejo zelenjavo in sadje; 16 zadrug, ki letno odkupijo preko 100.000 t žita; 2 zadružni oljarni, ki skupaj predelata preko 90 % bučnic in 5 zadružnih vinskih kleti, ki povezujejo preko 800 vinogradniških družin, ki obdelujejo skoraj 1.500 ha vinogradov in pridelajo 10 milijonov odličnih vin. | »V prehranski verigi, kot jo vidim in proučujem, ta trenutek obstaja tekmovanje in ne sodelovanje. Hkrati smo v celoti odprli vrata globalizaciji, v verigi smo obdržali le še butično. Število kmetov je veliko, a 60 odstotkov kmetov je samooskrbnih, ne nastopajo pa v verigi. V verigo namreč vstopa 30 odstotkov kmetij, ki gredo na trg prek zadrug, in 10 % ki samostojno trži neposredno kupcem,« je dejal **Branko Ravnik**, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Izpostavil je katastrofalnost položaja srednje velikih kmetij v Sloveniji in poudarja, da jih je politika, kljub temu, da so ključni za doseganje ciljev prihodnosti, zaobšla. Za doseganje vizije nekega novega modela, ki se ustvarja, namreč potrebujemo stabilne verige, ki pa jih gradijo le zadruge. »Potrebno jim je dodati še strateško vlogo, jih priznati kot ključnega strateškega deležnika, zagotavljati morajo logistiko, komercialo, marketing, tržne strategije itd., da razbremenijo tiste, ki danes nastopajo in sami iščejo dodano vrednost na trgu, in so ključni za dobavljanje surovine za predelovalno industrijo.« Dr. **Jože Podgoršek**, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je izpostavil potrebo po dolgoročni strategiji, ki bo pripravljena za posamezne sektorje, za naslednjih 30 let. »Vse spremembe zadnjih let vplivajo na razvoj kmetijstva in gozdarstva v slovenskem prostoru, zato menim, da je čas, da se lotimo resnično dolgoročne strategije razvoja slovenskega kmetijstva in gozdarstva. Na podlagi te strategije bi potem lažje odgovorili na vprašanja, kot so, kako lahko razbremenimo, pospešimo razvoj vseh tipov slovenskih kmetij.« Sporočilnost kongresa je strnil **Borut Florjančič** in kot pomembno prelomnico zadnjega leta izpostavil prepoznavanje zadrug kot organizacij proizvajalcev. »Naši pozivi, da je treba po več kot dvajsetletnem zaostankom za ostalo Evropo zagotoviti priznavanje zadrug kot OP v vseh kmetijskih sektorjih ter omogočiti povezovanje med njimi, so v sodelovanju z MKGP-jem uresničeni. Dosežena je bila pomembna prelomnica; 17 zadrug je pridobilo priznanje za 22 organizacij proizvajalcev in 13 skupin proizvajalcev v sektorjih mleka, govejega in telečjega mesa, žit, prašičjega mesa, vina in kratkih verig. Razpisanih 6 milijonov sredstev za ustanavljanje organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev bo tako v največjem možnem obsegu realizirano v zadružnem sistemu.« To gre razumeti kot spodbudo za nadaljnje korake, prvega med njimi predsednik ZZS vidi v smeri zmanjševanja administrativnih postopkov in odločnejših podpor. »Potrebujemo reforme, ki bodo kmetom omogočile konkurenčno pridelavo hrane ob hkratnem spoštovanju okolja. Manj birokracije, več podpore inovacijam in novim tehnologijam, ki lahko združujejo ekološke in ekonomske cilje. Kot tudi zakonodajo, ki bo spodbujala sodelovanje kmetov v zadrugah in jim omogočala večjo zaščito pred tržnimi tveganji.« ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/kongres-zzs-2025.webp) Vir/Foto: ZZS