V Pomurju manj težav zaradi onesnaženja tal s fitofarmacevtskimi sredstvi

V preteklosti je bilo z onesnaženjem tal veliko težav, posebej v Pomurju. Zadnja leta se razmere izboljšujejo, kar potrjujejo rezultati vzorčenj, so za STA povedali pristojni inšpektorji. Tudi v Zvezi ekoloških gibanj so zadovoljni z rezultati. Kot je za STA povedal kmetijski inšpektor **Andrej Ovsenjak** s soboške območne enote Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, v Pomurju glede na rezultate opravljenega vzorčenja tal v zemlji ni nitratov in težkih kovin. Kmetijski inšpektorji nadzirajo gnojenje in nepravilno rabo kmetijskih zemljišč. Slednje predvsem, ko nekdo na kmetijsko zemljišče navaža odpadke, največkrat pa je onesnaženje povezano z gnojenjem s tekočimi živinskimi gnojili. Lani so po vsej državi po besedah Ovsenjaka izrekli okoli 60 prekrškovnih ukrepov zaradi gnojenja s tekočimi živinskimi gnojili, samo v Pomurju pa so lani opravili 150 nadzorov. Izdali so 15 ureditvenih odločb, kjer so morali kmetovalci zgraditi vodotesna gnojišča, saj so jim ta puščala ali niso bila betonska, je povedal Ovsenjak. Drugih večjih težav ni bilo. Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije **Karel Lipič** ni presenečen nad rezultati analiz. Izrazil je zadovoljstvo, da se Apaško polje in kotlina ne pojavljata več v poročilih o mejnih vrednostih. Kot je povedal za STA, je bil v preteklosti predvsem problem v tamkajšnji intenzivni živinoreji, ki je ni več, in visoki podtalnici, pa tudi v drugačnih zakonskih določilih. Zdaj pa po Lipičevih besedah ne Prekmurje niti Pomurje nimata več težav z onesnaženjem prsti zaradi kmetijstva. Inšpektorji izvajajo tudi svoje akcije, s katerimi preverjajo morebitno onesnaženje tal. Taka je vsakoletna jesenska akcija vzorčenja tal po vsej Sloveniji. Vzorce so med drugim vzeli na vodovarstvenih območjih in kmetijskih zemljiščih, na katerih se gnoji z digestatom iz bioplinarn. Iskali so ostanke fitofarmacevtskih sredstev, težke kovine in snovi, ki nastajajo v industriji in se nato pojavijo na kmetijskih površinah. "Po Sloveniji smo vzeli nekaj več kot 100 vzorcev, v Pomurju 13. Na pomurskih poljih ni bila presežena niti osnovna vrednost težkih kovin, niti na poljih, kjer gnojijo z digestatom iz bioplinarn. Kritična vrednost težkih kovin ni bila presežena nikjer v Sloveniji, na Celjskem in Slovenjegraškem pa so bile dosežene opozorilne vrednosti težkih kovin. Ostanki nitratov v tleh pri več kot treh četrtinah vzorcev niso bili preseženi, pri ostalih pa so lahko ti nitrati v tleh posledica drugih vzrokov, ne gnojenja, zato nismo ukrepali," je pojasnil Ovsenjak. Inšpektorji vse uporabnike nadzorujejo po načrtu dela, odzivajo pa se tudi na prijave domnevnih nepravilnosti. Območni urad Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v Murski Soboti je lani opravil okoli 180 nadzorov uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev. Od teh je bilo 14 prijav, šlo pa je za manjše nepravilnosti, je za STA povedal fitosanitarni inšpektor **Patricij Žohar**. Kmetje lahko sicer obdelujejo kmetijske površine le s sredstvi, ki so dovoljena v skladu z zakonskimi predpisi, inšpektorji pa nadzorujejo uporabo, skladiščenje in distribuiranje teh sredstev. Nadzor izvajajo od leta 2013, v teh desetih letih zbrani podatki pa kažejo, da večjega onesnaženja kmetijskih ali nekmetijskih površin s fitofarmacevtskimi sredstvi pri nas ni bilo, je zatrdil Žohar. Kot je dodal, je v Sloveniji zdaj manj onesnaževanja zemlje kot v letih pred vstopom Slovenije v EU. "Fitofarmacevtska sredstva niso poceni. Kmetje dobijo subvencije in če so pri nas v prekršku, jih lahko izgubijo," je pojasnil. Tudi kazni za kršitve niso nizke, od 300 evrov za fizične osebe do 1500 evrov za pravne osebe. Za hujše prekrške pa morajo kršitelji odšteti od 15.000 do 33.000 evrov. Na njihovem območju sicer takega primera še niso imeli. Tako prijav kot nepravilnosti je vsa leta približno enako. Največ nepravilnosti pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev zaznajo v povezavi z vodenjem evidenc, sledi nepravilna raba škropiv, ko kmetje uporabljajo škropiva na kulturah, za katere neko sredstvo ni namenjeno. "Pred leti smo imeli primer, ko je nepravilno delovala škropilnica in je iz nje iztekala škropilna brozga, drugih omembe vrednih primerov pa ni bilo," je povedal Žohar. Lani so prijave prišle zaradi škropljenja obmejnih pasov in zanašanja škropiv preko meja, pogosto pa gre tudi za nagajanje sosedov, je dejal. Lani je bilo tudi nekaj primerov, ko uporabniki niso imeli izkaznic ali pa so neprimerno skladiščili sredstva. Kmetovalec **Danilo Meolic** iz Malih Bakovec, ki se že 30 let ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, poudarja, da so fitofarmacevtska sredstva in kmetje v Sloveniji pod zelo strogim nadzorom evropskih in slovenskih prepisov. Poleg tega je v Sloveniji registriranih zelo malo sredstev, ki jih lahko uporabljajo, je dodal za STA. Trenutno je tako pri nas dovoljenih okoli 610 fitofarmacevtskih sredstev, pred leti pa jih je bilo tudi do okoli 900. Kmetje smejo škropiti le s škropilnicami, ki so za to primerne, testirane in redno pregledovane. "Predvsem pa uporabljamo metode preciznega kmetijstva, to pomeni, da moramo škropiti točno tam in točno s tistim sredstvom, kot je potrebno," je dejal Meolic. Prepričan je, da slovenski kmetje kmetujejo okolju prijazno. "Tega pa ne moremo reči za kmetijstvo iz tretjih držav," je opozoril. Sam si sicer ne predstavlja kmetovanja brez fitofarmacevtskih sredstev. "Določene kmetije so se res preusmerile v ekološko kmetijstvo, a ekološke proizvodnje v Sloveniji je zelo malo, tako da če bi imeli vse samo ekološko, bi bili lačni," je še dejal Meolic. Vir: Sta Foto: Arhiv Instore