V Ljubljani je na sedežu GZS potekal Strateški forum pijač 2023

Forum je predstavljal priložnost, da udeleženci izpostavijo prednostne teme, poiščejo možnosti reševanja posameznih izzivov s predstavniki ministrstev in spregovorijo o evropskih strateških usmeritvah sektorja pijač s področja trajnosti, okolja in embalaže za prihodnost. Med govorniki sta bila tudi gosta: **Patricia Fosselard**, generalna direktorica, Natural Mineral Waters Europe NMWE in **Nicholas Hodac,** generalni direktor, Soft Drinks Europe UNESDA. Na okrogli mizi so sodelovali: **Marian Šefčovič**, predsednik, Združenje industrije pijač **Andrej Sluga**, predsednik, Združenje slovenskih pivovarn, **Jure Grubar**, podpredsednik, Združenje slovenskih vinarjev in **Boštjan Marušič**, predsednik, Združenje za žgane pijače. Industrija pijač je zadnja leta pod pritiskom različnih regulacij, dodaten izziv jim predstavlja tudi področje trajnostnega upravljanja z vodo, so na letošnjem strateškem forumu pijač v Ljubljani opozorili predstavniki industrije. Izrazili so tudi podporo prizadevanjem za vzpostavitev kavcijskega sistema odpadnih embalaž. Gre za drugi strateški forum pijač v organizaciji članov zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Letošnji forum je bil posvečen trajnosti, okolju in embalaži. V okviru foruma je potekala okrogla miza, na kateri so se predstavniki slovenske industrije pijač ter kmetijskega in okoljskega ministrstva dotaknili aktualnega stanja slovenske industrije pijač. Generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano **Ana Le Marechal Kolar** je na forumu predstavila zakonodajne spremembe, ki so v pripravi oz. so pred kratkim začele veljati ter se dotikajo tudi industrije pijač. Med drugim je izpostavila predlog evropske direktive o sadnih sokovih, znane tudi pod imenom direktiva zajtrk. Ta predvideva označevanje sadnih sokov s trditvijo, da ti vsebujejo le naravne sokove. Direktiva določa tudi zmanjšanje vsebnosti naravnega sladkorja v sokovih za 30 odstotkov. Z avgustovsko spremembo uredbe EU glede nekaterih določb o zaščitenih označbah porekla in zaščitenih označbah za vino se lahko proizvajalci po novem odločijo, da pritrjenega zamaška na penečem vinu ne bodo ovili s folijo. Obetajo pa se tudi spremembe na področju geografskih oznak, s katerimi se med drugim poenostavlja postopek registracije in krepi zaščito geografskih oznak kot pravico intelektualne lastnine proizvajalcev. Generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo **Tanja Bolte** je predstavila prizadevanja ministrstva za uvedbo kavcijskega sistema odpadnih embalaž. Ministrstvo po njenih besedah še vedno sledi cilju, da se ta sistem uvede, mu pa nasprotujejo nekateri deležniki iz vrst komunalnih zbornic in organizacij, ki ravnajo z odpadno embalažo. Ministrstvo si je zastavilo cilj, da bo delež ločenega zbiranja odpadnih plastenk v Sloveniji leta 2029 znašal 90 odstotkov. Vendar brez kavcijskega sistema ta cilj ni dosegljiv, je ocenila Bolte. S to oceno se je strinjal tudi predsednik Združenja industrije pijač **Marian Šefčovič**. Izpostavil je pritiske različnih regulacij, s katerimi se sektor pijač zadnjih nekaj let sooča. Izziv jim povzroča tudi področje trajnostnega upravljanja z vodo, saj je obstoječa ureditev dajatev za vodne pravice po njihovem mnenju diskriminatorna in postavlja proizvajalce pijač v nekonkurenčni položaj. Kot je dejal Šefčovič, je industrija pijač eden manjših porabnikov vode, a kljub temu nosi večji del bremena dajatev za vodo. Prihajajoče evropske direktive bodo predstavljale izziv predvsem za številne manjše pivovarne, ki jih imamo v Sloveniji, je izpostavil predsednik Združenja slovenskih pivovarn **Andrej Sluga**. Pristojne institucije je zato pozval, da ob pripravi zakonodaje upoštevajo vidik manjših podjetij. Pivovarska industrija je naklonjena trajnostnemu prehodu, vendar ta predstavlja veliko dela in stroškov za pivovarje. Ti stroškov ne bodo mogli prenesti izključno nase, temveč bodo morali podražiti tudi izdelke. "Če potrošnik ne bo pripravljen financirati bolj čistega sistema, potem se ta sistem ne bo zgodil, podjetja bodo propadle in manj bo delovnih mest," je bil jasen Sluga. Sektor vinarstva se medtem sooča z izzivi zaradi podnebnih razmer in bolezni, ki prizadenejo trte, je opozoril predsednik Združenja slovenskih vinarjev Jure Grubar in izpostavil bolezen zlate trsne rumenice. Glede trajnosti ima vinarski sektor po Gurbarjevem mnenju to prednost, da večinoma uporablja stekleno embalažo. Tradicija recikliranja v Sloveniji je zelo močna, po podatkih Eurostata, ki jih je navedel Grubar, v Sloveniji recikliramo 99 odstotkov steklene embalaže. Želijo pa si več podpore prizadevanjem vinarske industrije za zmanjšanje teže steklenic. Na splošno si sicer želijo tudi več komunikacije z državnimi institucijami. Podobno kot vinarska industrija ima tudi industrija žganih pijač to prednost, da se večinoma poslužuje steklene embalaže, je dejal predsednik lani ustanovljenega Združenja za žgane pijače **Boštjan Maruši**č. Največji vpliv industrije na okolje je po njegovih besedah z vidika destilacije vode. V industriji že potekajo prizadevanja za zmanjšanje porabe vode, je dejal. | V letu 2022 se je v sektorju pijač v Sloveniji 115 podjetij ukvarjalo s proizvodnjo pijač. Zaposlovali so 1219 ljudi, ustvarili pa 30 milijonov evrov prihodkov in prodaje, izvozna usmerjenost je predstavljala 25,3 odstotkov. Dodana vrednost sektorja je predstavljala 103 milijone evrov, kar je na zaposlenega znašalo 84.894 evrov. | | | *Vir: InStore* *Foto: Arhiv Instore*