V kmetijskih organizacijah razočarani nad odnosom ministrstva

| Kmetijske organizacije so po besedah predsednika Združenja slovenske kmečke iniciative Boštjana Slemenška v pogajanjih vedno delovale konstruktivno, saj si močno želijo doseči ukrepe za izboljšanje položaja kmetov. Ministrstvo medtem ovira napredek, kar da potrjuje tudi ponedeljkov preklic za danes napovedanega sestanka. | "Odpovedali so ga zaradi, kot pravijo, predvolilnega časa, da ni pravilno vzdušje, nam se pa zdi, da pa je, glede na probleme, ki se dogajajo v kmetijstvu. Tukaj se je treba vprašati, ali je kmetijstvo strateška panoga ali kaj je ter ali bomo nekoč lačni. Kmet si ne more dovoliti, da ne bi nahranil živali ali karkoli drugega. Nedopustno je, da nam prelagajo te sestanke," je bil kritičen Slemenšek. Po njegovih besedah so v kmetijskih organizacijah ministrstvu ponujali rešitve in predloge, ki pa na koncu niso bile uslišane. Zmotil jih je tudi način potrditve odloka o sofinanciranju cepljenja proti bolezni modrikastega jezika v letošnjem letu, na podlagi katerega bodo kmetijska gospodarstva upravičena do finančne pomoči za izvedeno cepljenje drobnice in goveda. Kot je spomnil, so ministrstvu v pogovorih predlagali, da bi država v celoti in ne delno krila tako stroške cepiva kot cepljenja. "Ministrica je dejala, da bodo predlog preučili in nam poslali pisni odgovor ter da se bomo na naslednjem sestanku usklajevali. Potem je prišel odlok ven takšen, kot je prišel, in to je nedopustno," je menil. "Na tak odnos ne pristajamo," je dodal. Zmotila jih je tudi višina predvidene finančne pomoč v višini dveh evrov na cepljenje. "S to pomočjo so v uničujoči položaj postavili male kmete, kjer imajo nekateri od njih strošek cepljenja tudi do 20 evrov na glavo živine zaradi odročnosti oziroma pravil prostega trga, dobili bodo pa sofinancirana dva evra. Veliki kmetje imajo pa mogoče strošek cepljenja tudi 3,50 evra po glavi, sofinanciranih pa bodo imeli dva evra. Ali je to pravilno? Ni," je prepričan Slemenšek. Glede sprejetega vladnega odloka o finančni pomoči pri reji prašičev za letos, na podlagi katerega bo država kmetijskim gospodarstvom skupno namenila do dva milijona evrov sredstev, pa je Slemenšek dejal, da "številke zavajajo". Kot je opozoril, pomoč v višini 10 evrov na prašiča zadostuje le za kritje stroška dnevnega krmljenja prašiča. Kritičen je bil tudi do datuma novega sestanka, ki ga je ministrstvo predvidelo šele čez približno mesec dni. "To je predolga časovnica. Problematike v kmetijstvu se vlečejo že več let. Da jih bomo samo prelagali in prelagali, to ne gre tako. Enkrat je treba temu narediti konec," je bil jasen Slemenšek. Napovedal je, da bodo počakali do naslednjega tedna, nato pa dejavnosti nadaljevali. Če jim stališč v kratkem ne bo uspelo zbližati, bodo začeli pripravljati protest. "Bili smo konstruktivni, čakali, se prilagajali in uresničevali dialog, ampak dialog je bil, kot zgleda, uresničevan samo z naše strani," je prepričan Slemenšek. Po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) **Jožeta Podgorška** je ministrstvo sestanek preklicalo v času, ko so se v pogajanjih že zelo približevali rešitvam, kar jih je navdajalo z optimizmom. "Tudi ministrica je dala vedeti, da se bomo zelo verjetno uspeli dogovoriti o ključnih vprašanjih, vendar se je zgodilo točno to, česar res nismo pričakovali, torej da nismo prejeli odziva na poslane pripombe," je razložil. Glede vladnega odloka o sofinanciranju cepljenja proti bolezni modrikastega jezika pa je med drugim dejal, da je šel v sprejem, brez da bi vedeli, kakšen bo. Poudaril je, da kmetijstvo ni stvar dnevne politike, ampak strateška panoga. "Ne glede na to, kdaj so volitve, mi moramo nadaljevati dialog, mi moramo iskati rešitve in nenazadnje, ključne pobude, ki smo jih dali pri stavkovnih zahtevah, so bile vezane na čas, ko bo ta vlada še delovala." Ne glede na vse si po njegovih besedah želijo dialog nadaljevati, saj morajo najti rešitve za nekatere najbolj akutne težave. Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij so opozorili tudi na problem pomanjkanja kmetijske nafte. Kot je spomnil Slemenšek, je kmetje v tem obdobju zaradi intenzivnih del porabijo zelo veliko, zato njeno pomanjkanje ogroža pridelavo hrane. "Nedopustno je, da morajo kmetje iskati gorivo, da lahko delajo," pa je ocenil Podgoršek. Dodal je, da so na KGZS že v ponedeljek pozvali največja dva slovenska distributerja, da bi regijsko zagotovila gorivo za kmete. Vir:sta Foto: Arhiv Instore