V DZ sprejeli zakonski paket s področja kmetijstva in hrane

Paket zakonodaje na področju kmetijstva in hrane, ki je bil sprejet, prinaša dodano vrednost, saj država prvič v zgodovini celovito obravnava prehranski sistem kot steber varnosti in suverenosti Slovenije. "S paketom zakonov se krepi prepoznavnost domačih proizvodov, jasneje opredeljuje status družinskih kmetij ter izboljšujejo pogoji reje živali. Poleg tega prinaša strožje sankcije proti goljufijam, večjo preglednost v verigi s hrano in možnost omejitve prodaje pod nabavno ceno. Poseben poudarek je namenjen tudi razvoju in inovacijam," je dejala **Mateja Čalušić**, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Nov zakon ureja več ključnih področij: cilje in ukrepe kmetijske politike, opredelitev kmetijskih gospodarstev, kmetijska opravila, strojne krožke, začasno ali občasno delo v kmetijstvu, mrežo podatkov o trajnostnosti kmetijskih gospodarstev, skupine in organizacije proizvajalcev, sistem znanja in inovacij v kmetijstvu, javne službe, certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov, podnebne spremembe, kmetijska tla, ohranjanje in razvoj kmetijstva v zamejstvu, posebnosti upravnega postopka, zbirke podatkov ter inšpekcijski nadzor. Z namenom učinkovitega izvajanja kmetijske politike, vključno s skupno kmetijsko politiko EU, so jasneje opredeljene statusne oblike kmetijskih gospodarstev, družinska kmetija ter možnost opravljanja dopolnilnih dejavnosti na njej. Status kmetijskega gospodarstva se ne spreminja, uvaja pa se razvrstitev gospodarstev v velikostne razrede glede na povprečni standardni prihodek v zadnjih treh letih. Na tej podlagi je mogoče oblikovati ukrepe kmetijske politike, bolj prilagojene potrebam različnih kategorij gospodarstev. **Zakon o hrani** Ena od bistvenih novosti Zakona o hrani je možnost uporabe oznake z grafično podobo slovenske zastave, s čimer se povečuje prepoznavnost slovenskih kmetijskih proizvodov in živil. Zakon uvaja novo shemo kakovosti – Zlati standard dobrobiti, ki predstavlja korak k izboljšanju pogojev reje živali in predelave živil, saj gre za višji standard dobrobiti živali. Poleg tega se uvaja tudi neobvezna oznaka kakovosti Gorski proizvodi, s katero bodo gorski kmetje lažje izpostavili svoje pridelke. Z namenom zmanjševanja količin odpadne hrane se uvaja nov certifikat za manj izgub hrane. Predlog zakona daje večji pomen varuhu odnosov v verigi s hrano, ki bo za izvajanje svojih nalog zaposlen za polni delovni čas. Ta določba bo začela veljati po poteku mandata sedanjega varuha, torej maja 2029. Novost je tudi prepoved prodaje pod nabavno ceno, ki pa se bo začela izvajati šele, ko Vlada RS na podlagi analize ministrstva in letne analize varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano sprejme odločitev o izvedbi ukrepa. **Zakon o varni hrani in krmi** Predlog zakona na enem mestu ureja vse segmente, povezane z varnostjo hrane in krme, vključno s prehranskimi dopolnili, živili za posebne skupine ter materiali in izdelki, ki prihajajo v stik z živili. Zakon bo enotna pravna podlaga za vse organe, ki delujejo na tem področju, ne glede na njihove pristojnosti, s čimer se zagotavljata učinkovitejši sistemski pristop in večja pravna varnost za deležnike v prehranski verigi. Predlog zakona jasneje opredeljuje goljufive prakse in za kršitve uvaja strožje sankcije. Izboljšuje se obveščanje javnosti in s tem transparentnost. Uvajajo se jasnejša pravila za proizvodnjo živil v stanovanjskih prostorih, prodajo na stojnicah zunaj tržnic ter pripravo hrane za hišne živali v gospodinjstvih. Posebej se urejajo pogoji za uporabo živil, ki niso več primerna za prehrano ljudi, a se lahko uporabijo kot krma, ter pravila za doniranje krme. Zakon prinaša tudi jasnejša pravila glede uporabe uplenjene divjadi – tako za lastno porabo lovcev kot za dajanje na trg. **Zakon o zdravju živali** Predlog zakona ureja pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni živali, ki se prenašajo med živalmi ali na ljudi. Poudarek je na preventivi – vključno z biovarnostnimi ukrepi in primarno odgovornostjo izvajalca dejavnosti oziroma rejca. Zakon določa pristojni organ za izvajanje strokovnih, upravnih in nadzornih nalog, podrobneje opredeljuje obveznosti različnih izvajalcev ter ureja stroške v zvezi z izvajanjem. Cilj zakona je zagotoviti boljše zdravje živali v podporo trajnostni kmetijski proizvodnji in akvakulturi ter zmanjšati neželene učinke na zdravje živali, javno zdravje in okolje. **Zakon o kmetijskih zemljiščih** Predlog zakona poenostavlja pripravo strokovnih podlag za trajno varovana zemljišča ter omogoča hitrejše postopke. Uvaja raziskovalne projekte na državnih zemljiščih za izboljšanje prehranske varnosti, financirane iz odškodnin za spremembo namembnosti. Določajo se strožji pogoji za agrofotovoltaiko, ki bo dovoljena le na zemljiščih do bonitete 35, uvaja pa se pravna podlaga za pilotne projekte agrofotovoltaike. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se podvaja, da se investicije preusmerijo na druga zemljišča ali zemljišča slabše kakovosti. Zakon razširja krog investitorjev za namakalne sisteme in dovoljuje postavitev rastlinjakov za hidroponsko pridelavo na zemljiščih do bonitete 35, s čimer se povečajo pridelovalne površine in okrepi prehranska varnost. Vir/Foto: Ministrstvo za kmetijstvo