V Centru Rog posvet o preobrazbi prehranske verige in dobrih praksah zmanjševanja odpadne hrane

| Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že tretje leto zapored organiziralo strokovni posvet, kjer je več kot 20 strokovnjakov iz Slovenije, Francije, Nizozemske in Italije predstavilo aktualne, preverjene in merljive rešitve za zmanjševanje odpadne hrane v celotni verigi. | Program je postregel z dvema osrednjima strokovnima razpravama. Prvi sklop razpravljavcev je obravnaval sistemsko preobrazbo verige preskrbe s hrano in vlogo podatkov, predpise ter poslovnih modelov pri zmanjševanju odpadne hrane. Predstavniki Lidl Slovenija, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in GS1 Slovenija so predstavili nove prakse, od optimizacije naročanja in redistribucije hrane do digitalne sledljivosti, standardizacije podatkov in naprednih sistemov upravljanja rokov uporabe, ter razpravljali o pomenu podatkov in standardov za boljše upravljanje hrane in manj odpadne hrane. Drugi sklop razpravljavcev je bil osredotočen na dobre prakse zmanjševanja odpadne hrane v lokalnih okoljih, šolstvu in zdravstvu. Mestna občina Kranj, Gimnazija Vič, Osnovna šola Podzemelj, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Splošna bolnišnica Novo mesto so na primerih pokazali, kako spremembe v navadah, vključevanje uporabnikov in sistemski pristopi skupaj s tehnologijo vodijo k manjšim izgubam hrane. Slovenski primeri dobre prakse kažejo, da lahko uporaba podatkov, digitalnih orodij, umetne inteligence in raziskovalnih modelov izboljša načrtovanje, pripravo in porabo hrane ter okrepi doniranje in prerazporejanje presežkov. Pobude iz gostinstva, izobraževanja in raziskav dokazujejo, da je mogoče z boljšim razumevanjem procesov in vedenja doseči merljive prihranke ter večjo učinkovitost prehranskih sistemov. Mednarodni vpogledi ta prizadevanja postavljajo v širši evropski kontekst in poudarjajo pomen povezovanja tehnologije z zakonodajo in vedenjskimi spremembami. Italijanski, francoski in nizozemski primeri izpostavljajo, da transparentno zbiranje podatkov, jasni regulatorni okvirji, odgovornost trgovcev ter sistematično delo z gospodinjstvi in lokalnimi skupnostmi ustvarjajo pogoje za trajnejše zmanjševanje odpadne hrane. Skupni imenovalec vseh predstavljenih praks je spoznanje, da tehnološke rešitve same po sebi niso dovolj – ključni so tudi spremembe v navadah, sodelovanje različnih deležnikov in dolgoročno sistemsko upravljanje prehrane. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano **Mateja Čalušić** ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane poudarja, da je odgovoren odnos do hrane ključni del prehranske varnosti, trajnostnega razvoja in odpornosti prehranskega sistema in izpostavlja priložnost Slovenije, da na tem področju postane ena vodilnih držav v regiji. »Naši strokovnjaki si prizadevajo okrepiti znanje in rešitve, kako zmanjšati količino odpadne hrane v celotni verigi preskrbe in oskrbe. Hrana je v času podnebnih in gospodarskih kriz bolj kot kdaj koli prej pomemben vir in ne odpadek. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med drugim vsako leto prispevamo 70.000 evrov za opremo in stroške humanitarnih in drugih organizacij. Tako pomagamo pri prerazporejanju donirane hrane, podpori ranljivim skupinam in zmanjševanju odpadne hrane.« V okviru posveta je bil predstavljen tudi novi ambasador Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri projektu »ZA hrano, ZA planet – ZAVRZIMO MANJ« kuharski mojster in oče treh otrok **Jernej Zver.** V prihodnjih dveh letih bo s konkretnimi nasveti in zgledom spodbujal gospodinjstva, šole in gostince k preprostemu, a učinkovitemu cilju: zavreči manj hrane in bolje ravnati z vsemi prehranskimi izdelki in surovinami. Ob nastopu svojega ambasadorskega mandata je poudaril, da je hrana vrednota, ne odpadek: »Predvsem si kot ambasador za zmanjševanje odpadne hrane želim dvigniti zavedanje, da je hrana, ki ostane, vedno uporabna za nov slasten obrok in da se dobro načrtovanje nakupov ter jedilnikov vedno večkratno obrestuje.« V Sloveniji smo leta 2024 zavrgli 168.318 ton hrane oziroma približno 79 kilogramov na prebivalca, pri čemer skoraj polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, pogosto kljub temu, da je še užitna. Prav zato imajo gospodinjstva največji potencial za zmanjšanje odpadne hrane, predvsem z boljšim načrtovanjem obrokov, premišljenimi nakupi, uporabo nakupovalnih seznamov ter pravilnim shranjevanjem živil in razumevanjem rokov uporabe. Pomembno vlogo igra tudi organizacija hladilnika po načelu »prvi noter, prvi ven«, pa tudi ustvarjalna uporaba presežkov hrane, na primer pri pripravi juh, enolončnic ali omak. Zamrzovanje živil in kompostiranje neužitnih ostankov dodatno prispevata k trajnostnemu ravnanju s hrano, zmanjševanju okoljskega vpliva ter prihrankom v družinskem proračunu. Vir/Foto: MKGP