V Celju obeležili svetovni dan čebel

Poleg predsednika Čebelarske zveze Slovenije **Boštjana Noča**, ki je spomnil na slabe letine medu v zadnjih letih, je udeležence nagovorila tudi kmetijska ministrica **Irena Šinko**. Skrb za opraševalce je povezala s prehransko varnostjo. Svetovni dan čebel, ki so ga ZN razglasili prav na pobudo Slovenije in letos poteka šestič, izpostavlja pomen čebel ter ostalih opraševalcev z vidika varovanja okolja in biotske raznovrstnosti, še posebej pa z vidika prehranske varnosti, zagotavljanja hrane za rastoče svetovno prebivalstvo ter odprave lakote v svetu, so v sporočilu po dogodku zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Osrednji mednarodni dogodek je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo pripravila že v petek, v Sloveniji pa je bil osrednji dogodek v celjski dvorani Golovec v okviru čebelarskega praznika, ki ga organizira Čebelarska zveza Slovenije. Predsednik zveze Boštjan Noč je v slavnostnem nagovoru poudaril enotnost in samozavest čebelarjev, ki da neradi gledajo nazaj, temveč raje vnaprej. "Čebela in čebelar je v Sloveniji spoštovana beseda, poklic," so ga citirali na kmetijskem ministrstvu. Po svetu je danes, tako Noč, več sto prireditev v čast čebel in opraševalcev. "Na to smo res lahko ponosni," je dejal. Opozoril je na slabe čebelarske letine v zadnjih letih ter pomen promocije, med katerimi so tudi aktivnosti informiranja in promocije shem kakovosti. S tem se po njegovih besedah dela tudi korak proti ponaredkom medu. Posebej je izpostavil in pohvalil aktivnosti Slovenije in ministrstva pri aktivnostih za označevanje medu na ravni EU. Te je v svojem nagovoru omenila tudi kmetijska ministrica Šinko. "Številne države EU nas pri tem podpirajo," je dejala po navedbah ministrstva. Šinko zato upa na čim boljši končni predlog Evropske komisije za označevanje, saj s prvimi predlogi Slovenija ni bila povsem zadovoljna. Šinko je sicer izrazila zadovoljstvo, da se je svetovni dan čebel prijel ne le v Sloveniji. Posebej je izpostavila nujnost prehranske varnosti, na kar po njenih besedah opozarjajo dogodki v svetu, ki žal vplivajo tudi na razmeroma majhen in zato ranljiv slovenski trg. Spomnila je, da so v zadnjih letih težave na trgu občutili tudi čebelarji, zato jim je država pomagala. Posebej je izpostavila, da je znotraj strateškega načrta za izvajanje skupne kmetijske politike 2023-2027 v Sloveniji čebelarstvo dosti bolje zastopano, kot je bilo v prejšnjem programskem obdobju. Ministrica je omenila tudi t. i. čebeljo diplomacijo, ko veleposlaništva ob svetovnem dnevu čebel ali pa ob tradicionalnem slovenskem zajtrku organizirajo srečanja, obiskujejo šole, nevladne organizacije in veliko prispevajo k vedenju o čebelah, o medu. Nenazadnje je to tudi odlična promocija Slovenije, je ugotavljala in kot še eno pomembno aktivnost na mednarodnem področju omenila delo v okviru Slovenske čebelarske akademije. Slavnostni govornik na dogodku v Celju je bil tudi predsednik mednarodne gasilske organizacije CTIF **Milan Dubravac**. V svojem nagovoru je primerjal pomembno poslanstvo gasilcev in čebelarjev. Ob tem je poudaril pomen prenosa znanja, ozaveščanja in informiranja javnosti, ki jo počnejo te organizacije. "Pred nami so izzivi, predvsem na področju podnebnih sprememb. Te vplivajo na čebelarstvo, kmetijstvo in celotni prehranski sektor ter tudi na druge segmente družbe," so njegove besede navedli na kmetijskem ministrstvu. Poleg dogodkov danes in v minulih dneh bo v sredo potekala tudi tretja podelitev mednarodne nagrade zlata čebela, ki je najvišja državna nagrada za izjemne dosežke na področju zaščite čebel in drugih opraševalcev ter osveščanja o njihovi vlogi za človeštvo in za planet. Nagrado bo podelila predsednica republike Nataša Pirc Musar.