Uredba o kontroli cen pridelkov in živil povzroča nesoglasja

V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so do uredbe o kontroli cen kritični. Rast cen živil je bila najbolj vroča tema okrogle mize z naslovom Med politikami in realnostjo. Predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS **Janez Rebec** je najprej opozoril, da je k inflaciji največ prispeval sladkor, na kar slovenska podjetja nimajo vpliva. Dodal je, da so trgovska podjetja odkupila zaloge po visoki ceni in jih zdaj ne morejo prodajati po nižji, čeprav so se cene energentov znižale. Posebni pooblaščenec predsednice republike za gospodarske zadeve Igor Mervič je podvomil v to, da se cene pri nas umirjajo počasneje kot v sosednjih državah. Po predstavitvi podatka, da so aprila cene hrane v Sloveniji zrasle za 16 odstotkov, v Italiji za 12, v Avstriji pa za 13, je odgovoril, da je večmesečno povprečje v vseh državah približno enako. Napovedal je težave, če se bo država začela administrativno ukvarjati s tem, kdo ima najvišje marže. Ministrica **Irena Šinko** je poudarila, da se cene t.i. košarice izdelkov, ki so jih spremljali, niso dvigovale. Projekt se ni končal, ampak bodo 15 proizvodom, ki so jih spremljali do zdaj, dodali še druge. Uredba o kontroli cen kmetijskih pridelkov in živil, ki jo je 31. maja izdalo gospodarsko ministrstvo, po njenih besedah "ni noben ukrep, s katerim bi želeli zajeziti cene", ampak želijo le ugotoviti, kako se gibljejo cene po celotni verigi. "Lahko, da bomo ugotovili, da ni nobenih anomalij in ukrepov ne bo. Lahko pa se zgodi, da odkrijemo anomalije, in na podlagi tega vlada ukrepa." "Bojim se, da smo s to košarico pozabili, da smo sedem let gradili izbrano kakovost," pa je ocenil Rebec. Trgovci so po njegovih besedah zaradi tega prešli s slovenskih na najcenejša živila. S tem se je strinjal **Igor Mervič**, ki je tudi podvomil, da želijo cene le spremljati. Namen, da bodo ugotovili, kdo v verigi zasluži ekscesno, pa po njegovem mnenju ni pravilen. Ministrica je pojasnila, da bodo podatki nadzora cen anonimni in da bodo preučevali le skupne podatke. Poudarila je, da so tudi ustanovili delovno skupino z vsemi deležniki. Po njenih trditvah ne drži, da je bila košarica kriva za to, da potrošniki ne kupujejo več slovenskih izdelkov. Glede uredbe o nadzoru je Rebec dejal še, da je zelo nedodelana in da v njej kategorije izdelkov niso ustrezno definirane. Šinko je povedala tudi, da v vladi ne razmišljajo o znižanju DDV na živila, ker ne bi pomagal le najbolj ogroženim in ker ni jasno, ali bi se zaradi tega cene znižale. V vladni strateški skupini za prehrano so po njenih besedah v torek govorili o morebitni uvedbi davka na sladke pijače in alkohol. Ministrstvo se nikakor ne bo strinjalo z dvigom davka na naravne pijače z visoko vsebnostjo sladkorja, je dodala. V razpravi o splošnem stanju kmetijstva in živilske industrije je Rebec dejal, da ni prepričan, da je najhujše že mimo. Šinko je dejala, da je z donosnostjo agroživilske panoge zadovoljna, nekoliko slabše pa gre kmetijskemu sektorju. Sredstva iz strateškega načrta bodo delili drugače kot doslej, je napovedala ministrica, in sicer "na način, da bomo spodbujali razvojno proizvodnjo in višjo dodano vrednost". V razpravi je sodeloval tudi pediater **Matjaž Homan**, ki ni neposredno odgovoril na vprašanje, ali se vse dražja hrana pozna na zdravju otrok. Poudaril pa je, da je hrana v otroških vrtcih in osnovnih šolah izredno kvalitetna. Pojasnil je, da so bile nove smernice za to prehrano sprejete marca letos, zato ga čudi, da je strateški svet za prehrano pri predsedniku vlade napovedal posodabljanje smernic. Spomnil je, da je najpomembnejši strokovni organ pediatrov sprejel mnenje o uvedbi veganske prehrane v prehrano otrok. "Če ponudimo vegansko hrano otrokom, ki rastejo, lahko povzročimo veliko škodo, ki se je ne da popraviti," je poudaril. V kmetijstvu občutijo tudi pomanjkanje delovne sile. Kot je povedal Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije, zdaj v 80 odstotkih primerov zaposlujejo tujce, največ iz Bosne in Hercegovine. Na Hrvaškem večinoma zaposlujejo azijske delavce. "Prej ali slej jih bomo morali tudi mi, če želimo ohraniti konkurenčnost," je dejal. Rebec je pozval k podpisu sporazuma s Filipini, kakršnega ima Hrvaška. Pred okroglo mizo je stanje na trgu predstavil **Peter Wostner** iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Če Slovenija hoče med najbolj razvite države, bo treba delovati bolj odločno in drugače, ker na strukturnih faktorjih konkurenčnosti sicer napredujemo, vendar prepočasi, je poudaril. V Avstriji, ki ima podobne pogoje kmetijstva v Sloveniji, je produktivnost na zaposlenega v kmetijski panogi 2,5-krat večja kot v Sloveniji, je navedel. V živilski panogi je razlika sicer manjša. Razmišljanje, da se mora država usmeriti samo v visoko tehnologijo, je označil za neumnost. Rast produktivnosti podjetja po njegovih podatkih ni odvisna od panoge, v kateri deluje. Agroživilska industrija počasnejše rasti produktivnosti ne more opravičevati s tem, da je specifična, je poudaril. Tržni delež slovenskega agroživilskega gospodarstva v svetovnem merilu po podatkih Umarja raste, toda predvsem zaradi povečevanja izvoza mleka in živih živali, kar je "težko nekaj, od česar bomo bogati", je dejal Wostner. "Zaradi tega zagovarjamo, da je treba pospešeno in agresivno iti v pametno in zeleno gospodarstvo." Podatki o samooskrbi s hrano "niso blesteči", vendar se to velikokrat narobe razume, saj bi se morali vprašati, na kateri ravni želimo biti samooskrbni, je dejal. Za preboj med najbolj razvite "bo treba nekaj narediti v smeri predelave, diferenciacije in premiumizacije," je poudaril. Omenil je podjetja, ki so iz svojih osnovnih proizvodov razvila takšne, ki jih prodajajo po nekajkrat višji ceni. Kot je dejal, imamo pri nas le nekaj "nišnih zvezd", medtem ko v tujini tako delujejo tudi velika podjetja. Kot je navedel, je v Sloveniji pet odstotkov kupcev pripravljenih plačati visoko ceno za trajno pridelano hrano. Podjetja so premalo pozorna na preference mlajše generacije, je ocenil. Umar priporoča podjetjem, naj poskrbijo za "radikalno transparentnost in sledljivost" svojih proizvodov. Javna sredstva bi po njegovih besedah morali vlagati le na izbrana področja. "Moramo se odločiti, v kateri zgodbi smo lahko prvi v svetu," je dejal. Preskok lahko naredi le veliko podjetje ali velika skupina podjetij. Opozoril je na vlogo države. "V Švici minister pokliče podjetje in vpraša, kako lahko pomaga, ne pa da ljudje čakajo v vrsti," je ponazoril.