Udeleženci posveta za skupno kmetijsko politiko, temelječo na realnih potrebah kmetov

| Posvet je potekal v organizaciji komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot je pred začetkom posveta za STA pojasnil predsednik komisije Branko Tomažič, so želeli s tem kmetom omogočiti, da sami predstavijo težave in prednosti aktualne skupne kmetijske politike ter pričakovanja glede nove skupne kmetijske politike po letu 2027. Izhodišča za slednjo se trenutno oblikujejo na ravni EU. | Ob tem je Tomažič opozoril, da se pri pripravi nove skupne kmetijske politike ne upošteva dovolj kmetov, aktualno kmetijsko politiko pa da usmerjajo zagovorniki zelene politike. Državni svetnik je kritičen tudi do aktualne skupne kmetijske politike. Ta je po njegovem mnenju slaba in ne naslavlja ustrezno izzivov, s katerimi se sooča kmetijstvo. Kmetijstvo se opušča, mladi se ne odločajo za ta poklic oz. prevzem kmetij, kmetje pa so obenem obremenjeni z birokracijo in ukrepi s področja zelene politike, je poudaril. Podpredsednik komisije in predsednik Sindikata kmetov Slovenije **Anton Medved** je ob tem opozoril na zaskrbljenost slovenskih kmetov glede prihodnosti. Med drugim jih skrbi predvideno zmanjšanje sredstev, ki jih trenutno predvideva nova skupna kmetijska politika. Kot je poudaril Medved, bo posledično treba bistveno bolj racionalno porabiti razpoložljiva sredstva, predvsem sredstva za pridelavo hrane. Po njegovem mnenju bo treba dati poseben poudarek domači pridelavi hrane in kmetijam v nižinskem predelu, kjer se pridela okoli 70 odstotkov hrane. Kmetje so zaskrbljeni tudi zaradi podnebnih sprememb. Zato je treba po Medvedovem mnenju veliko pozornosti nameniti namakalnim sistemom in protitočni zaščiti. Trenutno se za potrebe slednje uporablja zgolj eno letalo, Medved pa rešitev vidi tudi v uporabi letal airtractor. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) medtem od nove skupne kmetijske politike pričakujejo predvsem, da bo bližje kmetom, da bo lažja za izvedbo ter da bo res sledila pridelavi in predelavi hrane, je poudaril predsednik zbornice **Jože Podgoršek**. Na zbornici se zavzemajo za ohranitev dvostebrne podpore skupni kmetijski politiki, prav tako pa je tudi Podgoršek opozoril na predvideno zmanjšanje sredstev za kmetijstvo. Kot je spomnil, je kmetijstvo eden od pomembnih temeljev evropskega povezovanja. Prvi proračuni so tako za kmetijstvo namenjali okoli 70 odstotkov sredstev. S trenutnim predlogom pa se z aktualnih 33 odstotkov ta delež zmanjšuje na 15 odstotkov. Medtem si na KGZS želijo, da bi ostal vsaj na trenutni ravni. "Lahko pa rečem, da nekatere stvari vendarle pozdravljamo tudi v teh osnutkih, kot so poenostavitve, pavšalna plačila, zelo zgodnja degresija in kapica pri največjih prejemnikih neposrednih plačil," je za STA dejal Podgoršek. Na posvetu so sodelovali predstavniki mladih, ekoloških ter hribovskih in gorskih kmetov. Svoje poglede so predstavili tudi predstavniki poljedelcev, vinogradnikov in vinarjev, predstavniki panoge zelenjadarstva, čebelarstva ter lastniki gozdov in gozdarstva. Razprava je potrdila, da je slovensko kmetijstvo ključnega pomena za zagotavljanje prehranske varnosti, stabilne oskrbe s kakovostno hrano ter ohranjanje poseljenosti in vitalnosti slovenskega podeželja, so v sporočilu za javnost po posvetu zapisali v državnem svetu. Po prepričanju razpravljavcev je ključno, da se zagotovi pravično porazdelitev sredstev, zmanjšanje administrativnih bremen ter oblikovanje ukrepov, ki bodo omogočali povečanje stopnje samooskrbe, konkurenčnost kmetijskih gospodarstev ter dolgoročno prehransko varnost Slovenije. Predsednik državnega sveta **Marko Lotrič** je ob robu posveta v izjavi za STA spomnil, da novi večletni finančni okvir predvideva združitev obstoječih skladov za financiranje ukrepov kohezijske politike, skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike in notranje varnosti v enoten instrument. Lotriča skrbi, da bi ta sprememba lahko vnesla spor med župane in kmete. "Ne smemo dopustiti, da bi ta dva pomembna sektorja začela med seboj tekmovati za ta denar," je opozoril in dodal, da je treba čim več denarja nameniti za obstoj slovenskih domačij. Vir: sta Foto: Arhiv Instore