TZS: Za razmislek o modelu za oblikovanje cen naftnih derivatov

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/otzs.webp) | Rigidnost modela za oblikovanje cen naftnih derivatov po njihovem terja temeljit razmislek. Danes sicer ni primeren trenutek za spremembo pri oblikovanju cen goriv, je pa primeren trenutek, da se vprašamo, ali je obstoječi model oblikovanja cen v danem trenutku primeren in optimalen, so v TZS zapisali v današnjem sporočilu za javnost. | V kriznih razmerah, ko se cene na kratek rok drastično povečujejo, izgubljajo državni proračun, ki znižuje trošarino, in naftni distributerji, ki z bistveno slabšimi maržami kot njihova konkurenca v državah EU polnijo rezervoarje kupcem iz sosednjih držav, so izpostavili. V sedanjih geopolitičnih razmerah je po njihovem tudi treba skrbno ravnati z zalogami. Grobi presek strukture maloprodajne cene po njihovih navedbah pokaže, da nabavna cena predstavlja 40 odstotkov cene, ki jo plačamo ob nakupu goriva, štiri do pet odstotkov predstavlja trgovska marža, iz katere distributerji pokrivajo vse svoje stroške poslovanja, preostali del, 55 odstotkov cene, pa trošarina, davek na dodano vrednost in ostale štiri dajatve. "V TZS podpiramo potezo vlade, da z znižanjem trošarine vsaj delno ublaži nenadni skok maloprodajnih cen pogonskih goriv in kurilnega olja. Gre za razumen in potreben ukrep, ki pa ga je treba postaviti v pravi kontekst," je dejala predsednica TZS **Mariča Lah**. A kot so opozorili v zbornici, je vlada v preteklih dveh letih povečevala trošarine mnogo bolj kot ostale države članice EU. "Pri nas se cene goriv še vedno oblikujejo po modelu, ki temelji na borznih cenah, maržo za pokrivanje stroškov poslovanja naftnim distributerjem določa vlada, ta pa dosega komaj polovico povprečne evropske marže," so pojasnili. Glede pomanjkanja goriva na nekaterih črpalkah so opozorili, da je bil ključni razlog za to "občutno nižja cena goriv v Sloveniji". Ta se namreč oblikuje po modelu, ki temelji na borznih cenah za obdobje preteklih 14 dni, v sosednjih državah pa so dogajanja na naftnih borzah dnevno prenašali v prodajne cene. "Razlika med cenami se je odrazila v izrazitem povečanju povpraševanja kupcev iz sosednjih držav. Domači potrošniki so rezervoarje polnili iz načela previdnosti, v strahu pred negotovostjo so se odzvala tudi kmetijska gospodarstva. Logistika distributerjev pa je bila v takih razmerah kljub zadostnim količinam naftnih derivatov omejena," so opisali. Vir: sta Foto: Arhiv Instore