TZS: Rast prihodkov v trgovini ostaja nizka

| "Zadnji trije meseci lanskega leta kažejo, da je obvezni zimski regres nekoliko obudil potrošnjo predvsem v oktobru, ko je bil napovedan, medtem ko je bil njegov učinek v novembru in decembru že precej omejen in se ni odrazil v vidnejšem odstotku rasti," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v TZS. | Na ravni celotnega leta 2025 so se realni prihodki v trgovini na drobno povečali za 1,5 odstotka, medtem ko je realna rast plač po napovedih urada za makroekonomske analize in razvoj znašala 4,1 odstotka. "To pomeni, da se višji dohodki prebivalstva niso prelili v večjo potrošnjo," so navedli. Izpostavili so zaostanek Slovenije za EU in sosednjimi državami. V obdobju januar-november 2025 je bila realna rast trgovine na drobno v EU 2,4-odstotna, v Sloveniji pa 1,4-odstotna. Pri živilih je bila rast v EU 1,1-odstotna in v Sloveniji 0,3-odstotna. Tudi pri neživilih in motornih gorivih je bila rast v Sloveniji nižja od evropskega povprečja, medtem ko so nekatere sosednje države, zlasti Madžarska in Hrvaška, beležile višje stopnje rasti, so navedli. Prihodki v trgovini na drobno so v obdobju 2023-2025 ostali na ravni stagnacije. Indeks realnega prihodka se je v letih 2023 in 2024 večinoma gibal pod ravnjo iz leta 2021, v letu 2025 se ji je sicer približal in jo občasno dosegel, vendar brez vidnejšega pozitivnega trenda. "To pomeni, da trgovina v realnem smislu v treh zadnjih letih še ni naredila vidnejšega razvojnega koraka. V začetku leta 2025 so se sicer pokazali določeni znaki izboljšanja, vendar se ta dinamika v drugi polovici leta ni nadaljevala. Gibanja ostajajo neenakomerna in brez jasnega pospeška, kar potrjuje, da sektor trgovine deluje v razmerah precej omejene rasti," so opozorili. Podatkov o prodaji po blagovnih skupinah za leto 2025 sicer še ni na voljo, vendar po mnenju TZS večjih sprememb glede na leto 2024 ni pričakovati. Predlani so prihodki v trgovini na drobno znašali 16 milijard evrov, od tega je bilo 42 odstotkov prihodkov iz prodaje neživil. Med njimi so bile največje blagovne skupine zdravila, medicinska oprema in pripomočki, sledili so oblačila in obutev ter pohištvo in izdelki za dom. Slabo tretjino celotnih prihodkov je ustvarila prodaja živil, okoli 15 odstotkov prodaja motorna vozil in 10 odstotkov prodaja motornih goriv. TZS meni, da se kupna moč odliva v sosednje države, razlog za to pa vidi v nižjih stopnjah davka na dodano vrednost (DDV) na osnovna živila in režimu zaprtja prodajaln ob nedeljah v Sloveniji. Medtem ko ima Slovenija 9,5-odstotno stopnjo DDV na osnovna živila, je v Italiji, na Hrvaškem in na Madžarskem del vsakodnevnih prehranskih izdelkov obdavčen s petodstotnim DDV. Tudi Avstrija je napovedala, da bo julija letos uvedla petodstotno stopnjo za del osnovnih živil. Tako bo Slovenija obkrožena z državami z nižjo davčno obremenitvijo osnovnih živil, kar bo po ocenah zbornice še povečalo odliv kupne moči. "Poleg nakupa hrane po nižjih cenah lahko potrošnik kaj hitro poseže še po drugem blagu in storitvah," meni zbornica. Opozarja, da imajo sosednje države obratovalni čas ob nedeljah bistveno manj rigorozno urejen, iz tega naslova pa opazneje izgublja tudi slovenski državni proračun, dodaja. Zbornica tako odločevalce ponovno poziva k nujnemu sprejemu znižane stopnje DDV na osnovna živila. Vir: sta Foto: Arhiv Instore