TZS: Odprto pismo glede ohranjanja regulacije cen določenih naftnih derivatov

*![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/gorivo-freepik-pr-1.webp)»Na Trgovinski zbornici Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo odločitve vlade, ki ne glede na javno predstavljene cilje varovanja potrošnikov ter ohranitve konkurenčnosti gospodarstva ustvarjajo negativne posledice za delovanje trga na področju prodaje določenih naftnih derivatov na območju Slovenije. Ohranjanje stroge regulacije cen goriv je ekonomsko neutemeljen, brez analiz, dolgoročno škodljiv in protizakonit ukrep, ki bo dodatno oslabil že tako omejene razvojne kapacitete pomembnega dela domačega gospodarstva.* *Najvišjo ceno takšnega pristopa bodo znova plačali mali trgovci, večji trgovci pa napovedujejo preusmeritev investicij na druge trge. Kljub zagotovilom vlade, da cene regulira s ciljem ohranitve konkurenčnosti malih in srednjih podjetij in v korist potrošnikov, temu ni tako, saj je vladna politika usmerjena predvsem v polnjenje proračuna, ne pa v korist potrošnika.* *Zadnja vladna uredba, ki je vstopila v veljavo 16. decembra 2025, ohranja obstoječi sistem nadzora cen 95-oktanskega bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja ter zamrznjene marže, katerih višina dosega manj kot polovico povprečne evropske marže, in sicer na vseh bencinskih servisih. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ukrep predstavlja kot zaščito potrošnikov in gospodarstva, kar pa ne drži, saj država na drugi strani povečuje dajatve.* *Na to kaže odliv kupcev goriv na sosednji hrvaški trg, kjer znaša maloprodajna cena 50 l rezervoarja za dizelsko gorivo 67/72 EUR (odvisno od ponudnika), v Sloveniji pa 75 EUR, in to kljub temu, da ima Hrvaška že dlje časa ponovno uvedeno prosto oblikovanje cen. Naše trditve potrjuje gibanje skupnih dajatev v Sloveniji, in sicer so se te od januarja 2023 do danes v absolutnemu znesku povečale za 60 % tako za dizel kot NMB 95 predvsem na račun trošarin in CO2 dajatev.* *Pri dizlu ima po zadnjih razpoložljivih podatkih samo 5 držav članic EU višje dajatve. Naftni trgovci se soočajo z upadom prodaje, rastočimi stroški, strožjimi okoljskimi zahtevami in izjemno nizkimi bruto maržami, ki pri številnih, zlasti manjših ponudnikih, pomenijo poslovanje z izgubo, zaradi visokih dajatev pa se izgublja tudi njihova konkurenčnost.* *Politika vlade pri cenah goriv spregleda dejstvo, da regulirana bruto marža, iz katere bi se morali pokriti vsi stroški poslovanja naftnega distributerja, predstavlja daleč najmanjši del končne cene goriva. 80 do 85 centov končne cene goriva predstavljajo davki in trošarine (81 centov pri motornem bencinu in 85 centov pri dizelskem gorivu), medtem ko bruto marža po uredbi, ki pripada trgovcem, znaša 9,94 centov na liter pri neosvinčenem motornem bencinu in 9,83 centa na liter pri dizelskem gorivu. Vlada torej posega v tisti segment cenovne strukture, ki ima najmanjši vpliv na končno ceno za potrošnika, hkrati pa z davčno politiko ohranja in celo povečuje lastne prihodke. Takšen pristop ne pomeni zaščite potrošnikov, temveč prenos celotnega bremena regulacije na trgovce.* *Morda najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je vlada ponovno preslišala opozorila s strani gospodarstva, prav tako pa tudi jasna opozorila strokovnjakov, članov Sveta za cene, ki je skladno z veljavno zakonodajo posvetovalno telo ministra za gospodarstvo.* *Na zadnji seji tega telesa, ki je potekala v začetku decembra 2025, so vsi prisotni strokovnjaki predlaganemu besedilu vladne uredbe nasprotovali iz razlogov neustreznih pravnih podlag za pripravo predloga regulacije ter nezakonitosti uredbe, saj v ničemer ne podaja razlogov, obrazložitev in konkretnih analiz, zakaj je tak nesorazmeren ukrep regulacije cen sploh potreben.* *Na Trgovinski zbornici Slovenije opozarjamo, da administrativni ukrepi, ki ne upoštevajo ekonomskih dejstev, dolgoročno škodujejo stabilnosti gospodarstva. Slovensko gospodarstvo je treba sistematično krepiti in negovati, ne pa ga z regulativnimi ukrepi oklestiti, izčrpati in nato pričakovati, da bo nosilo breme razvoja in investicij.* *Vlado pozivamo, naj v nadaljnjih korakih odpre prostor za vsebinski in konstruktiven dialog z gospodarstvom ter pri oblikovanju administrativnih ukrepov upošteva zakonska določila, dejanske razmere na trgu in realne stroške poslovanja. Slovenija ima priložnost, da z uravnoteženim in predvidljivim regulativnim okvirom okrepi konkurenčnost, spodbudi investicije in podpre razvojne projekte v energetiki in širšem gospodarskem prostoru.* *Škodljivo je zapravljati te priložnosti z ukrepi, ki kratkoročno ustvarjajo vtis zaščite, dolgoročno pa zavirajo razvoj, ogrožajo varnost oskrbe in omejujejo gospodarski potencial države. Gre za izjemno odgovornost odločevalcev in zato je legitimno vprašanje, kdo bo prevzel odgovornost za sprejete odločitve.* *Vsled navedenemu predsednika vlade in vse pristojne ministre pozivamo k ponovnemu razmisleku o ustreznosti politike oblikovanja cen določenih naftnih derivatov v naši državi.«* Vir: TZS Foto: Arhiv InStore