TZS o predlogu uredbe cen naftnih derivatov, ki grozi, da bo zavrl razvoj naftnih družb

Pravijo, da bi lahko dolgoročno prišlo tudi do stečajev, posledično pa do težav pri oskrbi z energenti in zato upajo in želijo, da bo vlada uredbo, ki naj bi začela veljati 18. junija, vsaj omilila. "Čeprav zakonodaja določa, da se pred sprejetjem tovrstnih ukrepov izvede vrsto analiz, ni jasno, na katerih predpostavkah temelji to podaljšanje in še zaostritev regulacije cen. Ne znamo si predstavljati, kako naj bi pri takšnih maržah družbe investirale v razvoj," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) **Mariča Lah** in dodala: "V TZS od vlade pričakujemo popolno deregulacijo cen naftnih derivatov. Če regulacija že mora biti, predlagamo spremembo intervala izračuna cen na sedem dni oziroma v najslabšem primeru ohranitev 14-dnevnega obdobja," je dejala Lah. | Zaradi lažjega razumevanja problematike je predsednica TZS ponazorila strukturo MPC goriva, kot sledi: pri prodaji 1 litra NMB 95 največji delež preko pobranih dajatev dobi država, in sicer 53,3 %, nabavna cena tega goriva znaša 41,4 % (znesek, ki ga mora trgovec plačati svojemu dobavitelju), bruto trgovska marža pa znaša le 5,3 %, pa še iz tega naslova mora trgovec pokriti prav vse svoje stroške, v nasprotnem primeru je že vprašljivo njegovo rentabilno poslovanje. Takšnim ostrim pogojem so glede na razpoložljive podatke EU izpostavljeni samo še slovenski naftni trgovci, zato so predvideni ukrepi še toliko bolj zaskrbljujoči. | Ukrepi, kot jih z omenjeno uredbo predlaga vlada, bi lahko po njenih besedah ustavili razvoj trgovcev s trga in prihod novih. Slovenija ima po njenih besedah pri 95-oktanskem bencinu komaj 40 odstotkov povprečne marže EU, pri dizelskem gorivu pa 32 odstotkov. Glavni stroški, ki bremenijo naftne trgovce, so se po njenih besedah močno zvišali, zato bi morale temu slediti tudi marže. Primer so plače, saj je najnižja osnovna plača za prodajalce letos, za 50,4 odstotkavišja, glede na december 2022. Glede na informacije na TZS, naj bi vlada opustila načrtovano spremembo intervala izračuna nabavnih in posledično maloprodajnih cen s 14 na 28 dni. | Študija, ki jo je predstavil ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Jože P. Damijan, je pokazala, da cene energentov lani niso več bistveno vplivale na inflacijo. Argument vlade za znižanje marž so bila prav prizadevanja za znižanje inflacije. | Vir: TZS Foto: Arhiv Instore