Tržni pridelavi zelenjave lani namenjene manj površine kot leta 2022

Površin za tržno vrtnarsko pridelavo je bilo za petino manj. V triletnem raziskovanju Popis tržnega vrtnarstva zbiramo podatke o tržni pridelavi jagod, zelenjadnic, cvetja in okrasnih rastlin, sadik zelenjadnic, jagod in poljščin, semen krmnih rastlin in zelenjadnic ter zelišč, dišavnic in zdravilnih rastlin. V primerjavi s podatki iz leta 2022 smo opazili razlike pri skupnem obsegu pridelave in med posameznimi kategorijami vrtnarskih pridelkov. Skupna površina njiv, namenjena tržni pridelavi naštetih kategorij, se je zmanjšala za petino (20 %), število pridelovalcev pa za 5 %. V povprečju je posamezni tržni pridelovalec lani obdeloval okoli 1,2 hektarja njivskih površin (2022: 1,5 hektarja). Manj kot desetina pridelave je potekala v zaščitenih prostorih, skupno na približno 190 hektarjih. Struktura vrtnarstva v primerjavi z letom 2022 je bila nekoliko spremenjena. Površina za pridelavo jagod se je zmanjšala za 11 %, na skupno 107 hektarjev, upadlo je tudi število pridelovalcev, in sicer za 8 %. Zelenjavo so pridelovali na približno za petino (za 22 %) manjši površini njiv, skupaj na 1.978 hektarjih, število pridelovalcev pa se je zmanjšalo za 7 %. Pri semenih krmnih rastlin in zelenjadnic smo zaznali upad površine za več kot petino (23 %), skupno so jih pridelovali na okoli 160 hektarjih. Zelišča dišavnice in zdravilne rastline so obsegali skupno 143 hektarjev oz. za 18 % manj. Površina sadik zelenjadnic, jagod in poljščin se je več kot prepolovila. Po drugi strani se je površina za pridelavo cvetja in okrasnih rastlin (vključno z okrasnimi drevesnicami in gojeno travno rušo) povečala za 40 %, na skupno 110 hektarjev. Največ površin je še naprej namenjenih zelenjadnicam. Zelenjadnice so pridelovali na 1.978 hektarjih njivskih površin, kar je pomenilo štiri petine (okoli 80 %) vseh površin za tržno vrtnarstvo. Tržni pridelovalec zelenjave je to gojil na povprečno 1,4 hektarja veliki površini. Ker se je ista površina zaradi zaporednih setev uporabila večkrat, je skupna površina, namenjena tržni pridelavi zelenjadnic, obsegala 2.546 hektarjev. V primerjavi z letom 2022 se je zmanjšala za okoli petino, število pridelovalcev pa za 9 %. Precejšnje razlike so med regijami pri pridelavi zelenjadnic. Zmanjšanje površin z zelenjadnicami smo zaznali v večini statističnih regij. Najizrazitejše je bilo v pomurski, kjer se je pridelava zelenjadnic v primerjanem obdobju zmanjšala za skoraj 60 %. Krčenje te površine je povzročil upad pridelave korenovk in gomoljnic, in sicer za 90 %, število pridelovalcev pa se je več kot prepolovilo. Površine z zelenjadnicami so se povečale v zgolj treh regijah, in sicer zasavski (za 64 %), obalno-kraški (za 18 %) in osrednjeslovenski (za 8 %). Površine za pridelavo večine skupin zelenjadnic so manjše, nekoliko večje so le pri špinačnicah in stročnicah. Pridelovalne površine večine skupin zelenjadnic so bile nekoliko manjše kot v letu 2022. Pri kapusnicah smo zaznali 11-odstotni upad, obsegale so 464 hektarjev, v skupni površini vseh zelenjadnic pa predstavljale 18 %. Največja skupina so bile solatnice (20 %), čeprav se je njihova pridelovalna površina zmanjšala za 15 %, na skupno 514 hektarjev. Najbolj se je skrčila površina s korenovkami in gomoljnicami, za skoraj polovico (50 %), skupaj so jih pridelovali na 458 hektarjih. Med vsemi skupinami zelenjadnic se je povečala le površina s stročnicami (za 16 %) in špinačnicami (za 12 %); prve so pridelovali na 175 hektarjih, druge na 23 hektarjih njiv. Pridelave cvetja in okrasnih rastlin je bilo nekoliko več. Cvetje in okrasne rastline, kamor uvrščamo tudi okrasne drevesnice in gojeno travno rušo, je približno 220 pridelovalcev pridelovalo na skupno 110 hektarjih. Okoli 85 % pridelave je potekalo na prostem. Površina za pridelavo cvetja in okrasnih rastlin se je v primerjanem obdobju povečala za 40 %. Pridelave zelišč, dišavnic in zdravilnih rastlin pa je bilo nekoliko manj. Pridelava zelišč, dišavnic in zdravilnih rastlin se je zmanjšala za 18 %. Skupno jih je gojilo 366 pridelovalcev na 143 hektarjih njiv. Vir: SURS (Statistični urad RS) Foto: Arhiv Istore