Svet/Slovenija: Globalne podnebne konference postale šov, sprejeti dogovori kljub temu ne povsem brez teže

Če želimo spremembe, moramo te doseči v lokalnem okolju, so še opozorili sodelujoči. Kot je v okviru razprave, na kateri so med drugim osvetlili vlogo znanosti in politike pri spopadanju s podnebnimi spremembami, dejala predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije na Znanstveno raziskovalnem središču Koper **Jerneja Penca**, smo trenutno ne točki, ko so podnebne spremembe postale nekaj zelo otipljivega, kar se dogaja v našem lokalnem prostoru in v vsakem trenutku. Na ta način postajajo po njenem mnenju tudi izsledki znanosti bolj jasni za laike in ne potrebujejo posebnega prevoda. "Je pa vse to, kar se dogaja sedaj, znanost v poročilih v preteklih letih napovedala," je dodala. Ob tem je spomnila na letošnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki je prišel do zaključka, da trenutna modeliranja kažejo na še bolj ekstremne vremenske pojave v prihodnosti. Na mestu pa je po njenih besedah tudi opozorilo, da se bodo podnebni in drugi dejavniki začeli prepletati, kar pa ustvarja nepredvidljivost in potencialno še večja razhajanja od tega, kar smo mislili, da je normalno. "To, kar letos mislimo, da so ekstremne razmere, bodo lahko še relativno blage glede na to, čemur bomo priča v prihodnosti," je ponazorila Penca. Trenutno o ukrepih za soočanje s podnebnimi spremembami države razpravljajo tudi na 28. podnebni konferenci ZN v Dubaju. Na vprašanje, ali so takšni dogodki samo deklarativne narave in ali lahko pričakujemo izplene, do katerih sicer ne bi prišli, pa Penca ocenjuje, da stvari niso črno-bele. Po njeni oceni je podnebna konferenca postala "en velik šov", saj je tam po njenih podatkih registriranih 103.000 ljudi, kar je dvakrat toliko kot lansko leto na konferenci v Egiptu. Glede na ogromen obseg ljudi na konferenci tako ni za pričakovati, da se bo vsakokrat zgodilo nekaj prelomnega. Odločitev, ki je odmevala na prvi dan letošnje konference o tem, da so države dokončno vzpostavile finančni sklad za pomoč državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami, dejansko predstavlja to, kar so se dogovorili že leta 2009 na konferenci v Koebenhavnu, je dejala in opozorila na dolgotrajnost uresničevanja zavez. Na drugi strani pa, kot je poudarila Penca, podnebne konference niso povsem brez teže. Njihovo vlogo vidi predvsem v usmerjanju dela držav, pri prevzemanju ukrepov se te tudi zgledujejo ena po drugi. Da ni nepomembno, kar piše v teh globalno sprejetih političnih dogovorih, je poudarila tudi **Tanja Šumrada** z ljubljanske biotehniške fakultete. "To so dokumenti, ki niso pravno zavezujoči, predstavljajo pa kažipot, v katero smer bo politika v prihodnje šla," je dejala in dodala, da razume tudi frustracije ljudi, ki se pojavljajo ob teh dogodkih v luči tega, da se nič ne zgodi. "Naj nas to ne odvrne od tega, da poskusimo narediti kaj v lokalnem okolju, da se zadeve manifestirajo. Prihodnost bo treba zgraditi, če želimo spremembe, je treba postaviti sisteme, da bo to mogoče," je bila jasna. Kar zadeva okoljske in kmetijske politike na ravni EU, pa je Šumrada opozorila na pomembno vlogo Evropskega parlamenta, zaradi česar "ni vseeno, kdo sedi v teh telesih". V luči tega je poudarila tudi pomembnost aktivne udeležbe na evropskih volitvah. Sodelujoči na razpravi so se med drugim dotaknili tudi vprašanja, kako lahko posamezniki prispevajo k bolj trajnostnem načinu življenja. Penca je menila, da je trajnostna potrošnja tista, do katere sploh ne pride. Ko delamo izbiro med posamezniki izdelki, pa je treba biti pozoren na celotno pot izdelka in narediti premislek, ali ga res potrebujemo. "Z vsako pametno prakso lahko nekaj prispevamo, še posebej, če se pri tem povezujemo z drugimi," je poudarila in dodala, da moramo te spremembe potem terjati tudi na politični ravni prek volitev ali na ravni lokalnih skupnosti. | Portorož gosti barcelosko konvencijoZa varovanje Sredozemskega morja lahko poskrbijo le vse obalne države skupaj, so poudarile govornice na uvodu v 23. zasedanje držav pogodbenic konvencije o varovanju morja in obal Sredozemlja, bolj znane pod imenom barcelonska konvencija, ki od danes do petka poteka v Portorožu pod geslom Zeleni prehod v Sredozemlju - od odločitev k dejanjem. | Šumrada pa je opozorila, da lahko resne spremembe v vedenju potrošnikov spodbudimo, če ustvarimo sistem, v katerem je odločanje za trajnostno pot lažja. "Politike gredo v smeri, da ne spreminjamo potrošnika, temveč okolje, v katerem potem on spreminja odločitve," je izpostavila in med temi omenila regulacijo procesirane hrane, spremembe prehranjevanja v javnih sistemih, regulacija sladkorja v pijačah ter podobno. Glede reševanja podnebnih sprememb v prihodnje pa sta znanstvenici opozorili na pomembnost upoštevanja pluralizma mnenj pri sprejemanju odločite in večje upoštevanje vloge znanosti s strani političnih odločevalcev. Kot je poudarila Penca, v Sloveniji težave predstavlja tudi umeščanje obnovljivih virov v prostor, bistveno premalo pa je narejenega na področju prometnih politik predvsem v luči tega, da je promet glavni vir onesnaževanja. Vir: Sta Foto: Arhiv Instore