Strokovnjaki za turizem podpirajo krepitev ponudbe tradicionalnih jedi in pijač

Raziskovalci s treh univerz so predstavili izsledke raziskave razvojnih možnosti. Kmečki turizem je v času epidemije upadel manj kot druge oblike turizma, je pokazala raziskava. Od 128 anketiranih nosilcev turističnih kmetij le eden načrtuje opustitev, tri pa zmanjšanje obsega dejavnosti. Lastniki kmetij, ki ponujajo tudi nastanitev, so v načrtih bolj ambiciozni od tistih, ki pripravljajo le hrano, so še ugotovili. 78 odstotkov vprašanih vidi velik razvojni potencial v lokalno pridelani pijači, 71 pa v tako pridelani hrani. Druge dejavnike so navedli manj krat. Manj pomena kot so pričakovali raziskovalci, so pripisali ekološki pridelavi, je povedal vodja vodja raziskave, docent na Fakulteti za turizem Univerze na Primorskem Simon Kerma. Tudi anketa med 220 Slovenci, ki imajo izkušnje s turističnimi kmetijami, je po besedah Emila Juvana s te fakultete pokazala, da je prevladujoči razlog za obisk turistične kmetije hrana, za katero ocenjujejo, da je okusnejša kot drugod. Vprašani so izrazili željo, da bi bila kulinarika na kmetijah domača, tipična, ekološka in drugačna kot pri drugih gostincih. Med razlogi za prenočitev na kmetiji so navedli bivanje v mirnem okolju in individualen odnos do gosta. Rezultati bodo lahko podlaga za pripravo ukrepov, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti. Poudarila, da so dopolnilne dejavnosti izjemnega pomena za manjše in srednje kmetije, posebej tiste, ki ležijo na zaščitenih ali manj rodovitnih območjih. Turistične kmetije so po njenih besedah uspešen model, kako povečevati dodano vrednost in poiskati direktno pot do kupca. Vodja direktorata za turizem **Dubravka Kalin** je povedala, da je Slovenija v zadnjih letih ogromno vložila v promocijo gastronomije. Ta bo, tako kot tudi turistične kmetije, tudi pomemben del strategije turizma do leta 2028, ki predvideva usmeritev v zeleni in butični turizem z višjo dodano vrednostjo, je napovedala. Po njenih besedah je Slovenija v vrhunski kulinariki odlična, vendar lahko ljudje podobno vrhunsko kulinariko najdejo tudi v Parizu ali New Yorku, medtem ko morajo po tradicionalne slovenske jedi prav v Slovenijo. Dosedanji predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije Matija Vimpolšek je poudaril, da ni nujno, da na turistični kmetiji ponujajo samo hrano, ki jo pridela lastnik, ampak jo lahko dobi tudi od sosedov. Kdor hoče biti kvaliteten, se mora osredotočiti na nekaj, drugo pa lahko dobi s kmetij v okolici, je prepričan. V raziskavi je sodelovalo več kot deset raziskovalcev iz petih fakultet oziroma treh univerz. Anketna vprašanja so pripravljali več mesecev. Razposlali so jih na naslove 300 turističnih kmetij po vsej Sloveniji, dobili pa so 128 izpolnjenih vprašalnikov. Poleg tega so anketirali tudi 220 Slovencev, ki imajo izkušnje z obiski turističnih kmetij, je pojasnil glavni pobudnik projekta, Aleš Gačnik s Fakultete za turizem Univerze na Primorskem. Rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar je izrazila upanje, da bodo izsledke raziskave vključili v študijski proces.