Stroka: Prehranske smernice morajo temeljiti na znanosti, ne ideologiji

Strokovnjaki so se s pismom, pod katerega so se podpisali zdravnika **Nada Rotovnik Kozjek** in **Tadej Battelino**, specialistka klinične dietetike **Denis Mlakar Mastnak** in klinični dietetik **Evgen Benedik**, podprlo pa ga je tudi več strokovnih institucij, odzvali na članka v reviji MDPI Foods, ki analizirata slovenske prehranske smernice, in informacije, da so promocijska gradiva za prehranskem smernice že pripravljena. Na ministrstvu za zdravje sicer zagotavljajo, da smernice še niso dokončno strokovno usklajene in potrjene, predlog, na katerega je pripombe posredoval tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, pa da je še v pregledu pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Strokovnjaki v pismu poudarjajo, da zakon o zagotavljanju standardov kakovosti v zdravstvu jasno določa, da strokovna združenja in zbornice usmerjajo strokovno delo, sodelujejo pri oblikovanju nacionalnih smernic ter sodelujejo pri prilagoditvi kliničnih mednarodnih smernic, ki jih potrjuje zdravstveni svet. "Ta okvir ni formalnost, temveč sistemska varovalka, ki zagotavlja strokovno neodvisnost, interdisciplinarno presojo, metodološko kakovost in javno odgovornost," navajajo v pismu, ki so ga posredovali STA. Opozarjajo, da pri pripravi smernic relevantna strokovna združenja s področja prehrane človeka, zlasti klinične prehrane, klinične dietetike, pediatrije in geriatrije niso bila sistematično vključena. Kliničnega dela smernic, ki so izpostavljene v člankih v reviji MDPI Foods, pod katerima se je podpisalo več članov strateškega sveta za prehrano, ki so bili kasneje tudi del delovne skupine pod okriljem ministrstva za zdravje, ni obravnaval niti potrdil zdravstveni svet, prav tako ni potekala odprta javna in strokovna razprava, dodajajo. Kritični so, da celotno uradno besedilo predloga smernic javnosti ni dostopno, saj tako ni mogoče preveriti vhodnih podatkov in metodologije prehranskega modeliranja, primerjati metodologije smernic z drugo veljavno metodologijo priprave strokovnih smernic, analizirati predpostavk glede energijskih in hranilnih potreb, oceniti biološke razpoložljivosti hranil, presoditi statistične in epidemiološke podlage ter izvesti neodvisne strokovne recenzije. "Prehranske smernice so javnozdravstveni dokument, ne pa konceptualni ali vrednostni manifest, ki favorizira določen način prehranjevanja," poudarjajo strokovnjaki. Tak dokument mora biti dokazno utemeljen in ideološko nevtralen. "Trajnostni, okoljski ali drugi širši cilji so legitimni, vendar ne smejo nadomestiti primarnega kriterija: prehranske varnosti in zdravstvene ustreznosti za celotno populacijo," dodajajo. Nacionalne prehranske smernice morajo izpolnjevati štiri temeljne pogoje, navajajo strokovnjaki. Skladne morajo biti z zakonodajo in vključevati pristojna strokovna telesa, pripravljene morajo biti transparentno, prehransko modeliranje mora biti metodološko preverljivo ter morajo biti ideološko nevtralne in primarno usmerjene v varovanje javnega zdravja. "Prehranska politika države mora temeljiti na preverljivih podatkih, javno dostopnih dokumentih, transparentnih izračunih in širokem strokovnem soglasju. Dokler teh pogojev ni, je sprejem predlaganih novih slovenskih prehranskih smernic strokovno neodgovoren," so še poudarili. Vir: sta Foto: Arhiv Instore