Stroka opozorila na negativne posledice predloga uredbe o rabi fitofarmacevtskih sredstev za Slovenijo

Uredba premalo upošteva specifike posameznih držav članic, so bili enotni. Predlog nove evropske uredbo o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev je Evropska komisija predstavila junija lani. Namen uredbe je zmanjšati tveganja in učinke uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolja. Z uredbo želijo obenem zagotoviti večjo skladnost s cilji iz evropskega zelenega dogovora in strategije Od vil do vilic. Slovenija se načeloma strinja, da je treba zmanjšati rabo fitofarmacevtskih sredstev oziroma pesticidov na minimalno potrebno količino, ki omogoča pridelavo hrane, ščiti zdravje ljudi, ohranja zemljo, opraševalce in biotsko raznovrstnost. Vendar zgolj v tistem delu, kjer je to mogoče glede na razvoj razpoložljivih alternativnih metod varstva rastlin, je ministrica pojasnila članom odbora DZ za zadeve EU in odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za Slovenijo je predvsem nedopusten predlog prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih in spomnila, da imamo pri nas na teh območjih več kot 30 odstotkov vseh pridelovalnih površin trajnih nasadov ter več kot 40 odstotkov njivskih površin. V primeru sprejetja uredbe v trenutni obliki bi to vodilo v opuščanje kmetijstva v Sloveniji je opozorila in dodala, da v predlogu niso ustrezno upoštevane razlike med različnimi kmetijstvi držav članic EU. Na slednje je opozoril tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) **Roman Žveglič**. Kot je poudaril, so pesticidi zdravila za plodove in rastline in tako kot pri zdravilih za ljudi je potrebno skrbno ravnanje s temi sredstvi. Manjša proizvodnja hrane v Sloveniji bi povečala uvoz hrane iz tujine, posledično pa bi lahko pri nas jedli bolj umazano hrano, je opozorila direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo **Maja Ravnikar**. Kljub temu pa je ocenila, da se vsi zavedajo, da je uporabo pesticidov treba omejiti na dolgi rok, da se lahko uvede primerne alternative. Predlog uredbe je v trenutni obliki nedomišljen poseg, ki bi lahko imel velike posledice na kmetijstva nekaterih članic EU, pa je mnenja direktor Kmetijskega inštituta Slovenije **Andrej Simončič**. V primeru uveljavitve trenutnega predloga na Krasu praktično ne bi več imeli vinogradov in oljčnikov, je poudaril. Direktor Vinske družbe Slovenije **Marjan Colja** in predsednik Združenja za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) **Boštjan Kozole** pa sta opozorila na negativne posledice predlagane uredbe na slovensko vinogradništvo in sadjarstvo. Poslanec SDS **Franc Breznik** je v razpravi članov obeh odborov dejal, da je treba pri sprejemanju ukrepov na ravni EU upoštevati razlike med državami članicami. Opuščanje kmetijstva bi posledično oslabilo prehransko varnost Slovenije. **Tomaž Lah** (Svoboda) je poudaril, da se z razpravami, kakršna je današnja, ustvarja preveč panike med ljudmi. Gre namreč za predlog uredbe, po njegovi oceni pa je treba najprej sploh videti, kakšno bo končno besedilo. Ob tem je prepričan, da bo prevladala zdrava kmečka pamet in da je zakonodajalcem jasno, da se brez ustreznih alternativ ne more ukiniti uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Verjame, da bo kmetijsko ministrstvo ustrezno zastopalo interese Slovenije v teh pogajanjih. Ker gre za tako pomembno temo, kot je hrana, in posledično preživetje Slovencev, je težko govoriti o ustvarjanju panike, pa je menila **Alenka Helbl** (SDS). Uredba bo v trenutni obliki zgrešila cilj in namen, je še prepričana. Glede na škodljiv vpliv fitofarmacevtskih sredstev na okolje ter dejstvo, da predlagani akt predvideva prehodno obdobje do leta 2030, pa je predlog uredbe po oceni poslanke Levice **Nataše Sukič** na mestu. Strinjala se je, da je treba več sredstev vložiti v razvoj alternativnih fitofarmacevtskih sredstev, kmetom pa je treba strateško pomagati pri prestrukturiranju kmetijstva.