Šter: K nastanku izjemno debele toče pripomore več dejavnikov

**Blaž Šter** iz Agencije RS za okolje (Arso) pojasnjuje, da je takšna toča redka, tudi v Evropi je morda nekaj primerov letno. K njenemu nastanku pa pripomore več dejavnikov. Po družbenih omrežjih so po četrtkovih neurjih zaokrožile fotografije toče. V Gorenji Lepi vasi blizu Krškega so našli zrno toče, ki je merilo kar 12 centimetrov. Njegovo fotografijo je opazil tudi Šter, ki je za STA pojasnil, da toča nastane v nevihtnem oblaku, kjer so temperature zraka pod lediščem, nekje med minus pet do minus 20 stopinj Celzija, in sicer v srednjem delu nevihte na višini od štirih pa do šestih, sedmih kilometrov. Ob t. i. supercelični nevihti, kakršna je nastala v četrtek, pa je v višinah pihal tudi kar močan jugozahodni veter, zaradi česar se nevihta lahko vzdržuje dlje časa in s tem omogoči razvoj debelejše toče. Najprej namreč nastane zametek toče, kot nekakšna manjša sodra, ki potuje znotraj oblaka in ob tem naleti na različna okolja, z več ali pa manj vlage. Podobno kot na primer pri pojavu žleda na zametek toče primrzujejo podhlajene vodne kapljice, toča pa se debeli. Zrna toče se lahko tudi združijo oz. primrznejo skupaj, pravi Šter. Oblike in velikost toče so zato zelo raznoliki. A za nastanek tako velike toče, kot je bila ponekod v četrtek, je po njegovih besedah potreben močan vzgornik s hitrostjo recimo tudi okoli 150 kilometrov na uro ali še več. Ta namreč omogoča, da se toča zadržuje v oblaku. Ko pa je enkrat prevelika, da bi jo ta vzgornik zadržal, pade na tla. Če je tako debela, pade na tla z veliko hitrostjo, tudi okrog 200 kilometrov na uro, zaradi sile pa lahko povzroči ogromno škodo. Šter pojasnjuje, da je takšna toča redka, v Evropi je morda nekaj primerov letno. Tudi ni mogoče napovedati, kako debela toča bo padala, saj je to odvisno od pogojev v oblaku, možno je tudi, da bi padle velike količine zelo drobne toče. Smo pa tako debelo točo tudi v Sloveniji v zadnjih letih že imeli, pri čemer je spomnil na Črnomelj leta 2018, kjer je padala toča velikosti 12 centimetrov. V četrtek je točo k nam prinesla t. i. supercelična navihta. Izraz je po Šterovih navedbah k nam prišel iz ZDA. Gre za nevihto z vrtečim se vzgornikom, hitrosti v oblaku so mnogo višje kot v običajni nevihti, takšna nevihta pa lahko potuje zelo dolgo časa. Četrtkova nevihta, ki je nastala pri nas, je na primer prepotovala štiri države, Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in nato razpadla v Romuniji.