Srečanje kmetijskih in živilskih podjetij v Laškem

Srečanja so se udeležili tudi trije ministri. Vzhodna kohezijska regija v Evropi sodi med podpovprečno razvita območja. V osmih regijah živi več kot polovica Slovencev, vendar gospodarstvo na tem območju dosega le 82 odstotkov BDP Slovenije. Število podjetij je sicer od leta 2014 do leta 2021 naraslo za 14 odstotkov, število zaposlenih za 20 odstotkov, prihodki pa za 57 odstotkov. Četudi so ti podatki spodbudni, pa bi bili lahko še boljši, če bi te regije imele boljše pogoje, so po današnjem dogodku v Laškem sporočili iz GZS. Izzivi so po njihovih navedbah v prvi vrsti pomanjkanje kadrov, predvsem zaradi bega možganov, pa ne le v tujino, tudi v Ljubljano. Po drugi strani zmanjkuje kadrov na južnih trgih, od koder se je vzhodna Slovenija tradicionalno napajala. Velik problem je še pomanjkljiva prometna infrastruktura, predvsem zaradi nerazumno dolgih postopkov pridobivanja dovoljenj, so dodali. "Meni tudi ni jasno, kako v tej državi ne uspemo hitreje umeščati infrastrukture v prostor. To je zato, ker ne znamo stopiti skupaj, ker si ne znamo postaviti prioritet. Morda bi morali najprej narediti reformo v naših glavah," je razmere pospremil minister za gospodarstvo, turizem in šport **Matjaž Han**. Razkril je še, da na ministrstvu pripravljajo zakon o razvojnih kadrih, da bi uspeli zajeziti beg možganov. Strinjal se je, da so plače v Sloveniji preveč obdavčene, po njegovem pa so rezerve v višji obdavčitvi premoženja. Kot minister si bo prizadeval za stabilno davčno okolje, ki bo dvignilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, so njegove besede povzeli v GZS. Ministrica za kmetijstvo **Irena Šinko** je izpostavila predvsem potrebo po povezovanju v panogi. S tem bi dosegli boljšo prepoznavnost na tujih trgih in bolj povezali celotno dobavno verigo v kmetijsko-predelovalni dejavnosti, je menila. Izpostavila je tudi potrebo po namakanju v kmetijstvu, v kar da nas silijo podnebne spremembe. Minister za kohezijo in regionalni razvoj **Aleksander Jevšek** je predstavil več virov financiranja, ki so oziroma bodo aktualni v letošnjem letu in ki so lahko zanimivi predvsem za vzhodno kohezijsko regijo. "Če hočemo, da se razvija kmetijstvo, se mora razvijati tudi živilska industrija," je poudarila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc. Čeprav imata vzhod in zahod Slovenije določene razlike, so izzivi živilske industrije in celotnega gospodarstva povsod enaki. Želja podjetij je stabilno, predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, jo je dopolnila generalna direktorica GZS **Vesna Nahtigal**. "Visoke cene energentov, ki so nekajkrat višje od teh, ki so jih naša podjetja plačevala pred energetsko krizo, še vedno pestijo naša podjetja, predvsem tista, ki so energetsko bolj intenzivna in katerim strošek energije predstavlja visok delež. Vlada tega problema v celoti še ni odpravila," je navedla. "Banke čakamo s petimi milijardami za financiranje infrastrukturnih projektov, pa jih ni. Ker se ne premaknejo z mrtvih točk," pa je bil na okrogli mizi, ki je zaokrožila dogodek, kritičen predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. S tem se je dotaknil dolgotrajnih postopkov pridobivanja dovoljenj in soglasij.