Spoznavali vinorodni okoliš Štajerske

Gostje so odkrivali vse obraze štajerskega sauvingona, posebna atrakcija je bil letnik 1921 iz Ptujske kleti. Slovenija se kot vinorodna dežela še vedno ne umešča najbolje na mednarodni zemljevid vinskega sveta, bistveno bolj aktivne in prodorne so sedaj posamezne vinske regije. Štajerska se je izpostavila lansko leto, ko so se štajerski vinarji, na pobudo strokovnih institucij in skupine vinogradnikov povezali v Združenje vinorodna Štajerska. Cilj delovanja združenja je promocija okoliša, odkrivanje in predstavitev javnosti vsega kar le-ta ponuja. “Sedaj imamo 28 članov, vse velike kleti in večino najboljših tržno usmerjenih vinogradnikov ter tri strokovne institucije,” pojasni **Božidar Grabovac**, predsednik združenja, sicer strokovnjak za vinogradništvo in eden izmed treh partnejev in soustanoviteljev kleti Verus. Ena izmed dejavnosti združenja je tudi organizacija dogodka Spoznaj vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, ki so ga letos organizirali drugič. Namen dogodka je bil spoznavanje vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. Sodelovalo je 24 od 28 članov združenja, ki so na predstavitvi v ptujskem Minoritskem samostanu, na delavnici in gala večerji javnosti ponudili prek 150 odličnih štajerskih vin. Del dogodka je bil tudi obisk kleti Meum in Sanctuum ter gala večerja v kleti Dveri-Pax. Predsednik Združenje vinorodna Štajerska **Božidar Grabovac**: “Osrednji del dogodka je bila delavnica z naslovom Vsi obrazi štajerskega sauvignona, kjer je poleg aktualnega letnika 2022, izvrstnega, enega najboljših, letnika 2021, bilo predstavljeno tudi nekaj izjemnih arhivskih vin, ki so pokazala, da ima štajerski sauvignon tudi odličen potencial zorjenja. Največja “zvezda” delavnice in celotnega dogodka je bil namreč sauvignon oz. muškatni silvanec, letnik 1921 - z besedo tisočdevetstoenaindvajset, 102 leti staro vino iz Ptujske kleti, ki je ne samo še živo, ampak je tudi v odlični kondiciji.” Delavnico je vodil **Robert Gorjak**, mednarodno uveljavljen in eden vodilnih slovenskih vinskih profesionalcev, direktor šole Belvin, ki dogodek zaokrožil z mislijo: “Dejstvo je, da je skozi zgodovino, pa naj gre za Avsto-Ogrsko ali Jugoslavijo, štajerski vinorodni okoliš vedno v špici.” Dogodka se je udeležila tudi delegacija tujih vinskih strokovnjakov. Peter Moser, prvo pero avstrijskega vinskega sveta, urednik revije Falstaff: “Štajerski vinorodni okoliš ima vse potenciale postati ena od osrednjih regij za elegantna, ekspresivna suha bela vina iz Evrope, ki kljub podnebnim spremembam odražajo značaj hladnejšega podnebja. S sortama grozdja šipon in sauvignon ima regija dva asa, ki sta nedvomno lahko uspešna tudi na mednarodnem prizorišču, tako med vinoljubci kot sommelierji. Z uspešnimi in dobro organiziranimi predstavitvami, kot zdaj že drugič na Ptuju, bodo še dodatno promovirali zgodbo o uspehu vin tega zgodovinsko rastočega okoliša in uveljavili prizadevanja dinamičnih in kakovosti ozaveščenih štajerskih vinarjev. Osebno sem prepričan, da je pred štajerskimi vini svetla prihodnost – z veseljem jih spremljam in podpiram.” **Simon Woolf**, Decanterjev ocenjevalec, predsednik letošnje DWWA komisije skupaj s Caroline Gilby, za severno, srednjo in vzhodno Evropo, Anglija: “Primerjava iz preteklosti desetih, celo dvajsetih let nazaj kaže, da štajerski vinorodno okoliš ni bil prepoznaven po suhih vinih, prednjačila so polsuha, in to se je zelo spremenilo. Glede na klimatske spremembe in nove vizije vinarjev lahko pričakujemo, da bo ta vinorodni okoliš postal sinonim za odlična, elegantna in sveža bela vina.” **Miquel Hudin**, vinski kritik, ZDA: »Zame visoka raven kakovosti vin iz Štajerske ni bila nikoli vprašljiva. Navdušuje me inteligentna evolucija pridelovalcev, da lahko ob uporabi istega grozdja kot sosednje dežele razvijajo tako poseben, sebi lasten slog. Poleg tega menim, da se tako modri frankinji kot modremu pinotu svetlika čudovita prihodnost v regiji, kjer sicer tradicionalno prevladujejo bela vina." Predsednik Združenje vinorodna Štajerska Grabovac pa že napoveduje dogodek za prihodnje leto. “Osrednja tema bodo penine. Na dolgoletno tradicijo pridelave penin v Gornji Radgoni smo na Štajerskem in v Sloveniji namreč vsi ponosni. Predstavili bomo tudi penine iz drugih delov okoliša in se vprašali, kaj o vsem tem vedo v tujini.”