Slovenski kruh plod sodelovanja Argete iz Atlantic Grupe, Mercatorja in Pekarne Grosuplje (VIDEO)

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/aboteri.webp) Tokratna zgodba je še mnogo večja, saj ohranja kulturno dediščino in izpostavlja vlogo vodilnih podjetij pri skrbi za ohranjanje lokalnih naravnih bogastev za prihodnje generacije. Pri tej so tvorci "Slovenskega kruha" sodelovali z znanim etnologom Janezom Bogatejem, ki je v poučnem predstavitvenem filmu dejal, da so začetki peke kruha že iz obdobja pred našim štetjem. Na današnji novinarski konferenci so o tem pomembnem projektu, ki časti naša lokalna žita in semena ter skrben odnos do pekarske tradicije, spregovorili:**Enzo Smrekar**, podpredsednik Atlantic Grupe za Delikatesne namaze, Donat in Internacionalizacijo, Atlantic Grupa, **Tomislav Kramarić**, generalni direktor in predsednik poslovodstva Mercatorja in **Boris Viktorovski**, izvršni direktor Don Don, d. o. o. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/aozt.webp) **Enzo Smrekar** je izpostavil, da s svojimi številnimi projekti kot je bila tudi v podobnem primeru Posoška postrv, podpirajo lokalno in domače. "Ni slučajno, da smo šli z Argeto, ki ima že skoraj 20 let slogan: "Dobra stran kruha", v ta projekt, saj nam v tem primeru dobiček ni glavno merilo." Dodaj je, da so šli s tem projektom tudi v regiji s Srbskim kruhom, kmalu sledi Bosanski in potem mogoče tudi Hrvaški, Avstrijski... **Tomislav Kramarić** je dejal, da so na povabilo iz Atlantic Grupe takoj pristali in da se jim je ideja zdela odlična vse od začetka: "Kruh je prvi na nakupovalnem seznamu številnih kupcev, ki pridejo v trgovine in tega se zavedamo vsi. V Sloveniji vsak posameznik v povprečju poje 55 kilogramov kruha na leto, dnevno ga imamo na policah oz. prodamo 37 ton oz.200.000 kosov. Prvi podatki o nakupih kruha iz tega projekta dokazujejo, da ga je kupec že sprejel, saj je prodaja 60 odstotkov višja od količinske prodaje ostalih podobnih kruhov istih gramatur." **Boris Viktorovski** je poudaril naslednje: "Največ sodelujemo z Mercatorjem in zato smo veseli, da smo del te dobre zgodbe. Kruh je iz štirih žitaric in sicer ga sestavljajo: pšenica, proso, rž in koruza. Pikica na i kvaliteti tega kruha je "ruskalnost" in nanj smo res ponosni. Odločili smo se, da gremo a trg z polkilsko štruco, ker menimo, da jo lahko dnevno porabi družina in naslednji dan kupi novo." Dejal je, da je Pekarna Grosuplje najstarejša uveljavljena pekarska znamka v Sloveniji, ki jo zaznamujeta povezanost zaposlenih ter njihova zavzetost in ljubezen do kruha. "Za združevanje krušne dediščine in sodobnih trendov si prizadevamo že več kot 70 let in pri tem gradimo na prenosu tradicionalnih spretnosti in znanja iz roda v rod," je dejal. Potem pa smo ga vprašali še, če bi opazili razliko in iz košare jemali naizmenično Slovenski in Srbski kruh, ki se jima bo kmalu (najprej) pridružil Bosanski. "Ne bi opazili, ker so vsi iz enakih sestavin, a pomembno je od kod so te sestavine. Bi pa opazili razliko, če bi iz istih sestavin poskusili ta kruh, ki bi bil narejen na kakem drugem kontinentu. Izbrana žita slovenskih kmetov so zmleli v slovenskih mlinih in pri slovenskih pekih tako spekli Slovenski kruh, ki je ekskluzivno že na policah vseh 470 Mercatorjevih trgovin. S skupno obljubo in zavezo podpirajo Slovensko rastlinsko gensko banko, ki ščiti in ohranja naša lokalna semena. Najdragocenejša bodo shranjena v Svetovni semenski banki na Norveškem, globoko v arktičnem krogu. *Vir: Instore Slovenija* *Foto: Instore Slovenija*