Slovenski dan brez zavržene hrane poudaril spoštovanje hrane in planeta

Posvet, ki je bil namenjen vsem deležnikom v verigi preskrbe s hrano oziroma vsakomur, ki ga zanima izziv, kako zmanjšati izgube hrane in odpadno hrano, izboljšati odnos do hrane in spremeniti navade, so pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvu za okolje, podnebje in energijo s partnerji. "Da bi dosegli prehransko varnost za vse in hkrati ohranili naše naravne vire, je preprečevanje izgub hrane in odpadne hrane ena najpomembnejših točk dnevnega reda v prihodnjih letih," je v uvodnem nagovoru dejala generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo **Ana Le Marechal Kolar**. Prepričana je, da je zato treba opustiti stare netrajnostne prakse, med katerimi sta tudi odnos do hrane in ravnanje s hrano v celotni verigi, so na ministrstvih zapisali v sporočilu za javnost. Le Marechal Kolar je ob tem poudarila, da hrana ne sodi v smeti in da s tem, ko je ne postavimo na mizo in jo pustimo na polju ali jo celo vržemo v smeti, zavržemo vložen denar, znanje, delo in vse potrebne vire za njeno proizvodnjo, s tem pa obremenjujemo tudi okolje. Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je ob robu posveta spomnil, da živimo v obdobju izobilja, pretirane potrošnje in tako imenovane kulture zavržkov, kar se vidno odraža na količini odpadkov na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano. "Zato je prav, da se reševanja te težave lotevamo tudi skupaj kot družba," je dejal. Na dogodku, ki je potekal v Hiši Evropske unije, so sogovorniki iz Slovenije in tujine predstavili posledice odpadne hrane, možna ukrepanja in dobre prakse ter opozorili na nasprotja med odnosom do hrane nekoč in danes. Po navedbah **Barbare Sosič** iz Slovenskega etnografskega muzeja je bilo nekoč nepredstavljivo, da bi hrana ostala, da bi se jo metalo proč, saj je skorajda nikoli ni bilo dovolj. Danes je stanje povsem drugačno, saj okoli polovico odpadne hrane ustvarijo gospodinjstva, ljudje pa so še bolj kot doma potratni na počitnicah in potovanjih, na kar je z izsledki svojega raziskovanja opozoril **Emil Juvan** z Univerze v Novi Gorici. Udeleženci posveta so razpravljali tudi o načinih, da hrano, ki je nedotaknjena in ni prišla do krožnika, distribuiramo do ljudi v stiski, in o načinih, da hrano, ki ni primerna za prodajo ljudem zaradi poškodovane embalaže ali spremenjene oblike, predelamo v krmo za živali. V okviru današnjega dne je v preddverju ministrstva za kmetijstvo na ogled razstava komunikacijskih plakatov, ki so bili del natečajev ob preteklih obeleževanjih slovenskega dneva brez zavržene hrane. Otroci iz projekta Kuhnapato - v okviru katerega se predvsem osnovnošolci učijo kuhanja tradicionalnih jedi iz lokalnih in sezonskih sestavin, pri tem pa veliko pozornost namenjajo tudi čim manjši količini zavrženih živil - so danes v Novem mestu izvedli prvega od petih kuharskih nastopov za javnost, ki bodo do sredine maja potekali pred trgovinami Interspar. V Spar Slovenija, ki podpira projekt, so ob tem spomnili še na Sparov vodnik za trajnostno nakupovanje, ki so ga ob dnevu Zemlje izdali skupaj z društvom Ekologi brez meja. Vlada je 24. april za slovenski dan brez zavržene hrane razglasila lani, in sicer na pobudo partnerjev projekta, ki ozavešča javnost in izvaja aktivnosti za zmanjševanje količin zavržene hrane - Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, podjetja TAM-TAM, ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupine z Mini tovarno. Prvi slovenski dan brez zavržene hrane je bil leta 2021. Vir: Sta Foto: Arhiv Instore