Slovenski dan brez zavržene hrane 2025 (VIDEO)

Odpadna hrana je eden največjih globalnih izzivov. Kar 733 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi lakote, a hkrati se skoraj tretjina vse pridelane hrane nikoli ne zaužije. Po ocenah je kar 8–10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki konča v smeteh. Metan, ki nastaja pri gnitju hrane na odlagališčih, kar 84-krat bolj vpliva na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid. V Sloveniji na leto povprečen prebivalec zavrže 78 kilogramov hrane, pri čemer kar 44 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. To pomeni, da ima prav vsak izmed nas moč, da s preprostimi dejanji naredi razliko. **Hranozavest – beseda, ki ima moč** Lani se je ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane rodil pojem hranozavest. Nova beseda ima močan pomen, saj spodbuja zavedanje, kako je hrana dragocena. Hranozavesten posameznik premišljeno kupuje, shranjuje in porablja živila. Upošteva sezonskost, poreklo živil in rok uporabnosti. Hrano pripravlja spoštljivo in zmerno ter zna tudi iz ostankov ustvariti nekaj okusnega. »V obdobju izobilja se s hrano ravna premalo odgovorno. Ukrepanje za preprečevanje izgub hrane in odpadne hrane lahko poveča prehransko varnost, prihranek velikih količin ton emisij toplogrednih plinov na leto, sprostila bi se kmetijska zemljišča in zmanjšale gospodarske izgube. Pri tem je bistvenega pomena, da veriga preskrbe s hrano skupaj naslavlja preprečevanje in zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane, saj se tako ne kopiči presežkov in odpadne hrane v samo enem ali dveh členih verige.« **Mateja Čalušić**, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano **Kako lahko sodelujemo vsi?** Za spremembe ni treba obrniti življenja na glavo. Dovolj je nekaj premišljenih odločitev in sprememb navad, ki jih lahko uvedemo že danes. Pripravili smo nekaj predlogov, s katerimi lahko vsak zmanjša količino odpadne hrane v svojem domu: **Pametno načrtujmo nakupe**: Preden gremo v trgovino, preverimo, kaj že imaš doma. Naredimo seznam in se ga držimo, saj bomo tako kupili manj nepotrebnega in prihranili denar. **Naučimo se pravilno interpretirati rok uporabnosti:** Živila z oznako »uporabno najmanj do« so pogosto še povsem varna za uživanje tudi po tem datumu, če so pravilno shranjena. Za živila z oznako »uporabiti do« pa moramo biti bolj previdni, saj po preteku niso več varna. **Shranjujmo živila pravilno:** Ne sodi vse v hladilnik! Na primer: česen, krompir, avokado in banane raje hranimo na suhem in temnem mestu. V hladilnik pa sodijo mlečni izdelki, meso, brokoli, solata, fige… **Rotirajmo živila:** Postavimo starejše izdelke v ospredje, novejše pa zadaj. To je preprost način, kako bomo manj zavrgli. **Ostanki niso odpadki:** Z ostanki testenin lahko pripravimo solato za naslednji dan, zelenjavni olupki pa lahko v hipu postanejo osnova za juho. **Vodimo svoj dnevnik hrane:** Letos lahko sodelujemo v posebnem izzivu: vodenju kuhinjskega dnevnika. Gre za enotedenski izziv, ki ga lahko izpolnjujemo med 23. aprilom in 23. majem na spletni strani [www.dnevniki.samo1planet.si](http://www.dnevniki.samo1planet.si). V dnevnik vsak dan vpišemo, katera hrana je končala v smeteh in zakaj. Udeleženci iz prejšnjih let poročajo, da že samo beleženje spremeni pogled na hrano in količine, ki jih zavržemo. Vir/Foto: www.nasasuperhrana.si