Slovenski dan brez zavržene hrane 2025, 24.april

| Partnerji in pobudniki Slovenskega dne brez zavržene hrane so: Lidl Slovenija, program Ekošola, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, TAM TAM ter Etri skupina z Mini tovarno. | **Odpadna hrana je globalni izziv** Po vsem svetu se kar 733 milijonov ljudi – precej več kot pred desetletjem – spopada z lakoto, kar pomeni, da je lačen vsak enajsti človek na planetu. Kljub temu se na svetu zavrže približno 13 % hrane v dobavni verigi v dobavni verigi po spravilu pridelkov pred maloprodajno fazo. Dodatnih 19 % hrane se zavrže v gospodinjstvih, prehranskih storitvah in v maloprodaji. Zato je odpadna hrana eden večjih svetovnih izzivov, ki vpliva na gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost prehranskih sistemov, saj odpadna hrana pomeni izgubo virov, ki se uporabljajo v proizvodnji, kot so zemlja, voda, energija in finančni kapital. Odpadna hrana lahko negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano in razpoložljivost hrane ter prispeva k povečanju stroškov hrane. Poleg tega odlaganje zavržene hrane na odlagališčih povzroča emisije toplogrednih plinov, kar prispeva k podnebnim spremembam. Pri vplivu, ki ga ima zavržena hrana na okolje, pretresa dejstvo, da je kar 8-10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki se ne zaužije. Zato lahko zmanjšanje količine zavržene hrane prinese večplastne koristi za ljudi in planet – izboljšuje prehransko varnost, obravnava podnebne spremembe, prihrani denar ter zmanjšuje pritiske na tla, vodo, biotsko raznovrstnost in sisteme ravnanja z odpadki\[4\]. **Zgodovina slovenskega dne brez zavržene hrane** Vsak izmed nas je del globalne težave odpadne hrane, zato moramo postati del rešitve. V Sloveniji si k manjšim količinam odpadne hrane prizadevamo s slovenskim dnem brez zavržene hrane in z aktivnostmi, ki potekajo pod njegovim okriljem. Slovenski dan brez zavržene hrane kot projekt je prvič potekal leta 2021, nastal pa je na pobudo partnerjev in pobudnikov z misijo, da en dan v letu namenimo ozaveščanju javnosti, spodbujanju k zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne hrane ter izobraževanju o praktični uporabi neporabljenih prehrambnih izdelkov, pa tudi o ozaveščenem nakupovanju primernih količin živil. Takrat so si partnerji zastavili cilj, da Vlada RS ta dan razglasi za slovenski dan brez zavržene hrane, kar jim je uspelo leta 2023, ko je Vlada RS na seji 13. aprila 2023 sprejela Sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane. Slovenski dan brez zavržene hrane je tako postal splošno dobro. S to potezo je Slovenija pokazala, da se resno zaveda in tudi aktivno naslavlja ta globalni problem. Z nadaljnjim učinkovitim ukrepanjem lahko Slovenija postane zgled in navdih za države po svetu, da se skupaj in celovito lotijo enega današnjih največjih okoljskih in družbenih izzivov. **Hranozavest – življenjski slog in njegov pomen** Z željo, da se ozaveščevalne aktivnosti o tej pomembni temi nadaljujejo, je na pobudo Lidla Slovenija lani (2024) nastala kampanja Zbudi svojo hranozavest. K njej so se s številnimi aktivnostmi priključili vsi partnerji in pobudniki slovenskega dne brez zavržene hrane z namenom, da bi spodbudili življenje brez odpadne hrane kot nov življenjski slog. V okviru kampanje je nastala nova beseda – hranozavest –, ki poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog. Hranozavest v sebi nosi pozitivne asociacije: odgovorno ravnanje s hrano ter (samo)zavest, da prav vsak izmed nas deluje v tej smeri. Biti hranozavesten pomeni živeti hranozavestno, imeti hranozavestno filozofijo, ustvarjati hranozavestne recepte in se hranozavestno oziroma ozaveščeno prehranjevati. Hranozavesten je tisti, ki s hrano ravna premišljeno, stremi k čim manj odpadne hrane, pri nakupu in pripravi hrane pa je pozoren na njen izvor, hranilne vrednosti in vpliv na okolje. Vsaka odločitev hranozavestnega posameznika v zvezi s hrano je preudarna, pri čemer so v ospredju misel na zdravje, trajnost in etičnost. Hranozavesten življenjski stil spodbuja: · zmanjševanje količine odpadne hrane – s premišljenim načrtovanjem obrokov, uporabo ostankov hrane in kompostiranjem se skušamo izogniti temu, da bi hrano zavrgli, hkrati pa skrbimo zato, da zmanjšamo vpliv na okolje; · ozaveščeno prehranjevanje – svoje obroke načrtujemo vnaprej, ob tem pa vedno poslušamo svoje telo; pozorni smo na znake lakote in sitosti, pri pripravi hrane in prehranjevanju smo zmerni; · zdravo prehranjevanje – prednost imajo živila, bogata s hranljivimi snovmi, medtem ko se uživanju predelane hrane izogibamo; · trajnostno izbiro – pri izbiri živil smo vedno pozorni tudi na njihov vpliv na okolje, zato posegamo po lokalno in trajnostno pridelanih živilih. S tem hkrati podpiramo lokalne kmete in spodbujamo okolju prijazne kmetijske prakse; · etične odločitve – pri nakupu izbiramo živila in izdelke s certifikati pravične trgovine; · čuječnost prehranjevanja – s takim načinom prehranjevanja vzpostavimo zdrave prehranjevalne navade in razvijamo bolj pristno izkušnjo uživanja vsakodnevnih obrokov (uživamo hrano s polno pozornostjo). **Slovenski dan brez zavržene hrane 2025** Ob letošnjem slovenske dnevu brez zavržene hrane so partnerji v osrčje kampanje postavili odnose, vezi, povezovanje. Hranozavest namreč povezuje različne generacije, prijatelje, znance, sodelavce … Zato je osrednji slogan letošnje hranozavestne kampanje Hranozavest nas povezuje. **Uporabni hranozavestni nasveti za manj odpadne hrane** ***Po nakupih z nakupovalnim seznamom*** Pisanje nakupovalnega seznama je ena izmed najboljših navad, saj pomaga prihraniti denar in zmanjša impulzivne nakupe. Poleg tega pomaga pri boljši organizaciji in načrtovanju obrokov, kar zmanjšuje količine odpadne hrane. ***Pravilno shranjene živil za manj odpadne hrane*** Nekaterih živil ne shranjujemo v hladilnik, saj bodo tam spremenila vonj ali okus, poslabša pa se lahko tudi njihova kakovost. Medtem ko vlažna živila, bogata s hranili in z nizko vsebnostjo kislin, nudijo dobre pogoje za rast mikroorganizmov, zato jih moramo hraniti na suhem in hladnem. Kaj torej sodi v hladilnik? ***Upoštevajte navodila na embalaži*** Mlečni izdelki, toplotno obdelano meso in ostanki obrokov sodijo na zgornjo in srednjo polico v hladilniku. Na spodnjih policah v zaprtih posodah shranjujemo surovo meso in ribe. Predali so namenjeni shranjevanju sadja in zelenjave, v vrata hladilnika pa odlagamo živila, pripravljena za takojšnje uživanje, kot so mleko, maslo, marmelada … ***Rok uporabnosti živil*** Živila z datumom minimalne trajnosti (uporabno najmanj do) so praviloma uporabna tudi po tem datumu, medtem ko je treba živila z datumom uporabe (uporabiti do) po preteku roka zavreči. Če poznamo razliko med obema, se lahko izognemo nastajanju odpadne hrane. Predpakirana živila z navedbo "uporabno najmanj do" lahko uporabljamo tudi po pretečenem roku uporabnosti, a moramo natančno upoštevati navodila proizvajalca za pravilno shranjevanje pred odprtjem in po njem. ***Odpadna hrana v pridelavi in predelavi živalskih izdelkov*** **Kmetijska proizvodnja** Za goveje, svinjsko in perutninsko meso se odpadna hrana nanaša na pogin živali med vzrejo. Pri ribah se izgube nanašajo na zavržke med ribolovom. Pri mleku se izgube nanašajo na zmanjšano proizvodnjo mleka zaradi bolezni krav molznic (mastitisa). **Obdelava in skladiščenje po spravilu** Pri govejem, svinjskem in perutninskem mesu se odpadna hrana nanaša na pogin med prevozom v klavnico. Do odpadne hrane pri ribah pride med zaledenitvijo, pakiranjem, skladiščenjem in prevozom po iztovarjanju. Pri mleku se izgube nanašajo na razlitje in razgradnjo med prevozom med kmetijo in distribucijo. **Predelava** Pri govejem, svinjskem in perutninskem mesu nastane zavržena hrana med industrijsko predelavo, npr. pri proizvodnji klobas, pri ribah pa pri konzerviranju ali prekajevanju. Pri mleku se zavržki ustvarjajo med pasterizacijo in predelavo mleka v sir in jogurt. **Distribucija** Odpadna hrana v tržnem sistemu, npr. na veleprodajnih trgih, v supermarketih, pri trgovcih na drobno in na tržnicah. **Poraba** Odpadna hrana med porabo v gospodinjstvu. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/tam-tam-hrana-teaser-tisk-03.webp) **Za 44 % odpadne hrane v Sloveniji so odgovorna gospodinjstva** Odpadna hrana v Sloveniji v pretežni meri nastaja v gospodinjstvih – po podatkih statističnega urada (SURS) iz leta 2023 povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 78 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih (44 %). Sledijo gostinstvo in strežba, kjer zavržejo 34 % vse odpadne hrane, proizvodnja hrane (13 %) in trgovine z živili, kjer je zavržejo najmanj (9 %). Le s skupno akcijo ozaveščanja ljudi, spremembo družbenega odnosa do hrane in aktivnim sodelovanjem politike in gospodarstva lahko odpadno hrano zajezimo ali celo odpravimo. Hrana je vrednota in zato ne sme biti odpadek. ***Vpliv odpadne hrane na okolje*** Veriga preskrbe s hrano je v številnih državah ena največjih povzročiteljic toplogrednih plinov. Predelava in pakiranje hrane, skupaj s prevozom in živilskimi odpadki, potiskajo verigo preskrbe s hrano na vrh seznama onesnaževalcev s toplogrednimi plini po vsem svetu. Toplogredni plini nastajajo na vseh stopnjah sistema preskrbe s kmetijsko-živilskimi proizvodi: od pridelave prek obdelave, prevoza do skladiščenja. Metan, močan toplogredni plin, ki ima 84-krat večjo moč segrevanja kot ogljikov dioksid, pa nastaja zlasti z gnitjem zavržene hrane na odlagališčih; da tam pristane, pa so v največji meri kriva gospodinjstva. Odpadna hrana tako prispeva k nestabilnemu podnebju ter ekstremnim vremenskim pojavom, kot so suše in poplave. Te spremembe povzročajo motnje v dobavni verigi, ogrožajo prehransko varnost in negativno vplivajo na pridelek, saj zmanjšujejo hranilno kakovost pridelkov\[8\]. Zaradi naraščajoče vsebnosti ogljikovega dioksida lahko osnovne poljščine, kot sta riž in pšenica, postanejo manj hranljive. Podnebne spremembe tudi otežujejo pridelovanje sadja in zelenjave v državah z zmernim podnebjem, saj ekstremne in nestanovitne vremenske razmere povzročajo zmanjšanje pridelka in izgube na poljih\[9\]. Zmanjšanje količin odpadne hrane je torej nujno za izboljšanje podnebja, hkrati pa izboljšuje splošno trajnost naših prehranskih verig. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/tam-tam-hrana-teaser-tisk-02.webp) Vir/Foto: Lidl