Slovenska vina našla svoj prostor na radovednem newyorškem trgu

Kot pravi njegova solastnica **Alexis Percival**, ima Slovenija več kot dovolj izjemno kakovostnih vin, ki se ob tem lahko ponašajo z dostopno ceno. Sama je Slovenijo in vinarje prvič obiskala leta 2019, ko je s partnerji odprla restavracijo Kindred, prav tako v East Villagu. "Vinski izbor te restavracije je bil posvečen regiji nekdanje Beneške republike, od Italije preko Slovenije in Hrvaške dol do grških otokov. Zaljubila sem sem v območje Jadrana in temu ustrezen je bil tudi izbor vin," je povedala v pogovoru za STA. Kindred je vzdržal pandemijo covida-19, vendar je ob njenem koncu moral skupaj s številnimi drugimi bari in restavracijami v mestu zapreti vrata, saj je bil izpad dohodka prevelik. "V Ruffianu, ki je odprt od leta 2016, se osredotočamo na vina iz vzhodne in srednje Evrope," je povedala ena od še vedno bolj maloštevilnih somelierk, ki je leta 2018 zaradi moške prevlade v panogi ustanovila svojo žensko skupino za pokušino vin. V ZDA gredo še vedno najbolj v prodajo vina iz svetovno najbolj znanih regij, to je Francije, Italije, Čila in drugih, vendar pa New York po njenih besedah odlikujejo ljudje, ki so pripravljeni na tveganja in poskušanje novih stvari, kar velja tudi za vina. "To je imenitno. Imate še kaj podobnega, ali drugačnega?", sliši Percival, ko predstavljajo nova vina ali pa v sami restavraciji, ki se je v času pandemije lahko razširila tudi na ulico. To je na sedmo ulico okoliša z močno poljsko-ukrajinsko dediščino, vendar tudi slovensko, saj je nedaleč na osmi ulici slovenska cerkev sv. Cirila. V slovenska vina se je zaljubila podobno kot v regijo. "Slovenija je tako dober prostor, kjer se najdejo zanimiva vina po dobri ceni in izjemno visoke kakovosti. Odkrito povedano je bila gonilna sila tudi to, da so oranžna vina začenjala prihajati na newyorški trg in Slovenija je imela veliko odgovorov na ta slog in z dostopnimi cenami. Vina so stabilna in slastna in za nas je bilo to kot zakladnica. Več smo izvedeli o regiji, ker so nas ljudje o tem spraševali, bolj smo se zaljubili vanjo. Osebno sem bila tam dvakrat in mi je res všeč," je dejala. Percival se je nad vinom navdušila najprej v Franciji, kjer je živela po diplomi na univerzi Rhode Island. Preselila se je v New York, kjer se je z vinom začela ukvarjati poklicno kot natakarica, uvoznica vin iz Čila, izšolala se je za sommelierko, danes pa dela tudi kot vinska svetovalka in organizatorka tovrstnih prireditev. Leta 2016 se je pridružila lastniku Ruffiana **Patricku Cournotu**, vinski bar pa se je razvil v pribežališče ljubiteljev naravnih vin z ogromno izbiro od Avstrije do Gruzije in južno do Makedonije ter vsega, kar je vmes, torej tudi Slovenije. "Ljudem pravim, da jih razumem. Morda ne poznate prostora, grozdja in morda ima čudne naglase, ki jih ne znaš izgovoriti. Vendar pa so vina tako čudovito narejena. Na splošno so vedno skrajnosti, kot je izjemno konvencionalno in zelo stilsko in čudno. Ampak zame gre delež dobro narejenih slovenskih vin z dobro ceno, ki se tako zelo udobno pijejo in so dostopna, skozi streho. Zato jim rečem, naj ga srknejo, ker z vinom ni nič narobe," je dejala. Velik hit v New Yorku so tudi oranžna vina, ki po besedah Percival izvirajo iz Gruzije z večstoletno tradicijo. "Vinarji iz Slovenije in Italije so ob obisku Gruzije ugotovili, da so tako vino delali tudi njihovi predniki, in so začeli. Ko je oranžno vino prihajalo na tukajšnji trg, je Slovenija imela odgovor po dostopni ceni. Za nas je bila to prava zakladnica," je dejala Percival, ki je Slovenijo in vinarje obiskala znova letos maja. "Najprej sem pomislila, da je bilo prvo slovensko vino, ki sem ga poskusila, Kabaj. Ampak ni res. Tako kot za številne druge je bila to Movia in to je bil moj prvi stik z naravnim vinom, mislim prvim biodinamičnim vinom, ki sem ga poskusila. To odkritje se je zgodilo ob istem času, in to veliko preden smo odprli Ruffian. Ampak Kabaj je bilo prvo vino, ki sem ga videla na newyorškem trgu precej razširjenega in z prepoznavno etiketo." Uvodoma je sodelovala z uvozniki podjetja Blue Danube, kasneje z drugimi, kot je **Emil Gaspari**, na vinski listi Ruffiana pa so med drugim tudi vina Kristančiča, vinarne Zarova, Rodice in drugih. Največ je vin iz zahodne slovenske regije, ki je polna vinarjev, vendar pa s ena seznamu najdeta tudi cviček ali dva. "Osredotočamo se na naravna vina," je dejala in dodala, da nima na voljo dovolj časa za popolno definicijo, kaj to pomeni. "Obstajajo različne dogme, različne organizacije za certifikate, od mednarodnih do lokalnih. Gre v bistvu za vina, ki se jim ne vzame nič in skoraj nič ne doda. Slovenija je polna takšnih vin," je povedala.