Slovenija v vrhu evropskih držav po prodaji traktorjev

Konec lanskega leta jih je bilo registriranih skupno nekaj manj kot 120.000, na kmetijah pa je poleg tega po ocenah še do 15.000 neregistriranih. Razlike v cenah traktorjev so ogromne, v nekaterih primerih pa si lahko kmetje pri nakupu pomagajo tudi s subvencijami. V Sloveniji je bilo lani registriranih 1365 novih traktorjev, kar je 23 manj kot predlani in 249 več kot leta 2020. "V teh podatkih so upoštevani samo pravi traktorji, ne pa tudi štirikolesniki, ki so v zadnjih letih lahko homologirani in registrirani tudi kot traktorji," je za STA pojasnil svetovalec za kmetijsko tehniko **Marjan Dolenšek** s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Gozdarskega inštituta Slovenije. Tako kot že nekaj let je bila na vrhu lestvice znamka New Holland, ki sicer obenem beleži največji upad prodaje. Na drugo mesto se je uvrstila znamka Solis, na tretje pa John Deere. Povprečna moč prodanega traktorja je lani znašala 68,5 kilovata, kar je 4,9 kilovata več kot predlani. "To je največje povečanje moči na letni ravni in tudi največja povprečna moč doslej," je povedal Dolinšek. Primerjava povprečnih cen traktorjev je po njegovih besedah nesmiselna, saj so cenovne razlike med njimi ogromne. Najcenejši stanejo okoli 20.000 evrov, cene najdražjih pa presegajo 300.000 evrov. Slednji so praviloma tudi najmočnejši; traktorjev z močjo nad 250 kilovatov je bilo lani prodanih pet oziroma dva več kot predlani. **Slovenija v evropskem vrhu** Na ravni zadnjega desetletja je prodaja traktorjev po Dolenškovih besedah stabilna s povprečno 1350 traktorji letno. Po nedavni analizi lanskoletnih podatkov je Slovenija v zgornji tretjini evropske lestvice po prodaji traktorjev na milijon prebivalcev in na sto tisoč hektarov kmetijskih zemljišč, a na repu lestvice po prodaji na tisoč kmetijskih gospodarstev. "To še enkrat več pove, kako majhne so naše kmetije, pa tudi to, da številne v traktorje ter drugo kmetijsko in gozdarsko tehniko ne investirajo več," je izpostavil. Ob tem je poudaril, je treba upoštevati tudi stanje oziroma starost traktorjev. "Povprečna starost registriranih traktorjev pri nas je skoraj 22 let, le pet odstotkov je mlajših od petih let in 18 odstotkov mlajših od 12 let. Dejansko pri nas v kmetijsko in gozdarsko tehniko, pa tudi v zgradbe in podobno, od skupno 68.000 kmetijskih gospodarstev investira le še okoli 20.000, ki tudi tržijo kmetijske proizvode. Ta gospodarstva so tudi pretežno sodobno opremljena ter pretežni del investicij pokrivajo iz kmetijske in gozdarske proizvodnje," je dejal. Na statistiko po njegovih besedah vpliva tudi dejstvo, da se po nakupu novega traktorja zaradi skromne tržne vrednosti le malokdo odloči za prodajo starega. Ti tako ostajajo na kmetijah; tudi zato, ker lastnikom kljub vsemu občasno še pridejo prav. Kot je izpostavil, je tako poleg nekaj manj kot 120.000 traktorjev, kot jih je bilo v Sloveniji po podatkih ministrstva za infrastrukturo registriranih konec lanskega leta, na slovenskih kmetijah po ocenah še do 15.000 neregistriranih. Če se traktor uporablja le zunaj cest, ga ni treba registrirati, v vsakem primeru pa mora imeti kabino ali varnostni lok. Po Dolenškovih besedah slednjega mnogi ne upoštevajo. "Ko se tak traktor prevrne, se začne kotaliti in praviloma voznika pokoplje pod seboj. Zakon o motornih vozilih resda že od leta 2011 predpisuje, da morajo biti tudi traktorji, ki se uporabljajo zunaj cest, opremljeni s kabino ali varnostnim lokom, a napredka ni. Lastniki takih traktorjev teh določb še vedno ne upoštevajo, nadzora in sankcioniranja pa dejansko ni," je izpostavil. Poudaril je, da je bil razlog za večino smrti pri nesrečah s traktorji v zadnjih letih sicer neuporaba varnostnega pasu. Tega morajo imeti nameščenega vsi novi traktorji, prodani od maja 2004. **Do traktorjev tudi s subvencijami** Kmetom, ki izpolnjujejo vse pogoje, so za nakup traktorjev na voljo tudi subvencije. Osnovni delež podpore je 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, ki pa se lahko v več primerih poveča. Pri kolektivnih naložbah se na primer poveča za 15 odstotnih točk, za naložbe mladih kmetov pa za 20 odstotnih točk. Če gre za kmetije na gorskih območjih, je delež podpore 70-odstoten in se prav tako lahko še poveča, so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lani so za nakup 88 traktorjev namenili za skupno 3,26 milijona evrov subvencij, predlani pa za nakup 20 traktorjev 731.000 evrov. Po Dolenškovih ocenah je pridobivanje subvencij za nakup traktorjev zahtevno, saj je nabor razpisov, v okviru katerih je mogoče kandidirati za tovrstna sredstva, majhen. "Kmetje so do subvencij za nakup traktorjev upravičeni v precej redkih primerih, kar je v nasprotju s sicer splošnim prepričanjem v družbi, da vsi kmetje za nakup traktorjev dobijo subvencijo," je poudaril. V minulem obdobju programa razvoja podeželja od leta 2007 do 2013 je bilo po njegovih navedbah iz javnih sredstev sofinanciranih 13,8 odstotka kupljenih novih traktorjev. Bistvenih sprememb ne pričakuje niti v aktualnem programskem obdobju, ki se bo zaključilo s koncem letošnjega leta.