Šinko pojasnila slovensko shemo o Naturi 2000 evropskemu komisarju za okolje

Komisar temu ni naklonjen, je pa poudaril, da je odločitev o tem v domeni države. Kot so v sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ministrica razloge za nezadovoljstvo kmetov v zvezi s predlogom uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000 za obdobje 2023-2028, ki se nanaša na ohranjanje travniških habitatov in na teh območjih predvideva uvedbo novih obveznih zahteve glede kmetovanja na območjih Nature 2000, pojasnila prek avdiovizualne povezave. Med drugim je izpostavila nestrinjanje kmetov s pavšalno določitvijo območij, z uvedbo obveznih zahtev režimov in s posegi v njihove lastninske pravice. Ob tem je dejala, da so se predstavniki obeh ministrstev, poleg kmetijskega tudi ministrstva za naravne vire in prostor, v pogovorih s kmeti dogovorili o kompromisni rešitvi, na podlagi katere bi te ukrepe izvajali v obliki prostovoljnih shem in ne obveznih ukrepov. Kot so pojasnili na kmetijskem ministrstvu, je komisar, ki se je pred kratkim srečal tudi z ministrom za naravne vire **Urošem Brežanom**, seznanjen z razmerami v Sloveniji in ceni iskanje rešitev v sodelovanju med obema pristojnima ministrstvoma. Ob tem je po njihovih navedbah izrazil tudi zaskrbljenost zaradi upada travniških habitatov in izpostavil, da ni naklonjen prostovoljnim ukrepom. Ti doslej namreč niso prinesli izboljšanja stanja, k temu pa dodal, da je odločitev, ali gre za prostovoljne ukrepe ali obvezen režim, v pristojnosti Slovenije. "Edino, kar na koncu šteje, je ugodno stanje habitatov. Če prostovoljni ukrepi ne bodo prinesli želenega rezultata, bo prav tako odgovorna Slovenija, komisija pa bo prisiljena ukrepati," so njegove navedbe povzeli na ministrstvu. Šinko je komisarju pojasnila tudi, da bi lahko z zaostrovanjem zahtev pripeljali do dodatnega zaraščanja travinja, kar pa je zaradi opuščanja kmetijske pridelave tudi zelo velik razlog za izgubo teh območij. Seznanila ga je tudi s pozitivnim odzivom kmetov, ki si želijo vstopati v prostovoljne ukrepe. Obenem je poudarila, da so v Sloveniji tovrstna območja številna, kmetje pa se zavedajo, da jih je treba ohranjati. Šinko je komisarju prikimala glede tega, da šteje le končni rezultat in da moramo stanje biodiverzitete ter njene spremembe ustrezno spremljati. Ob tem je navedla, da Slovenija za ukrepe za ohranjanje biodiverzitete namenja bistveno več sredstev kot v preteklem programskem obdobju, pri tem pa bo velik poudarek tudi na ozaveščanju pridelovalcev o posebnostih in ukrepih na območjih travinja. Kot so še spomnili na ministrstvu, bo Slovenija Evropski komisiji predlagala spremembo strateškega načrta skupne kmetijske politike, za zavarovana območja Planinskega polja, Ljubljanskega barja in Goričkega pa bo predlagala prostovoljna ukrepa, ki bosta v strateškem načrtu nadomestila intervencijo plačilo Natura 2000. Ukrepa bosta izvedena na podlagi 70. člena evropske uredbe o strateških načrtih, s tem pa bo Slovenija ciljno uporabila že načrtovana sredstva skupne kmetijske politike, hkrati pa omogočila sodelovanje tistim kmetom, ki si ukrepe želijo izvajati. Po navedbah ministrstva bi bile v ta večletna ukrepa vključene površine, kjer je ukrepanje najbolj nujno.