Sejem Agra: Cilj slovenskih zelenjadarjev je najmanj 50% samooskrba

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/dvojka.webp)Za to so nujne sistemske spodbude, usmerjene v gradnjo sodobnih rastlinjakov, ki omogočajo pridelavo zelenjave v kontroliranih pogojih in skozi vse leto, nova znanja ter sodelovanje in povezovanje. Potrebujemo učinkovite in usklajene politike kot so kmetijska, okoljska, gradbena in energetska ter stabilne razmere na trgu, je bilo izpostavljeno na zelenjadarskem posvetu, ki ga je organizirala GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v sodelovanju z SDBP (Slovensko nizozemska poslovna platforma) na sejmu AGRA 2024. | V začetku septembra bo Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, predstavil rezultate ankete o pogodbenih razmerjih v zelenjavni verigi, kjer so razmere kaotične.V začetku maja je vlada za varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za prihodnjih pet let imenovala Branka Ravnika, ki je bivši uslužbenec kmetijskega ministrstva, na katerem je nazadnje skrbel za finalizacijo strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027. | Na posvetu so bile uvodoma predstavljene nizozemske novosti s področja pridelave zelenjave in tržni potenciali za pridelavo zelenjadnic. Izpostavili so priložnosti za gradnjo visokotehnoloških rastlinjakov in proizvode insektne biokonverzije, ki se lahko uporabljajo za prehrano živali ali gnojilo za zelenjadnice. Poudarjene so bile tudi prednosti krožnega gospodarstva, ki bo v prihodnje nujno za zagotavljanje zadostne pridelave hrane ob vse bolj omejenih naravnih virih. V ospredju posveta je bila okrogla miza z naslovom: "Soustvarjanje vizije slovenskega zelenjadarstva po letu 2027". Udeleženci okrogle mize: dr. **Polona Grahovac** in dr. **Boštjan Petelinc** iz MKGP, **Matej Mertik**, Paradajz d.o.o., **Matej Bandel**j, GreenGardens, dr. **Ana Slatnar**, Biotehniška fakulteta, dr. **Vesna Lavtižar**, Univerza v Mariboru**, Jerica Pučko Antolin**, KGZS – Zavod GO in **Uroš Djaniš** iz Mercatorja, d.o.o. so razpravljali o viziji slovenskega zelenjadarstva po letu 2027. Z okroglo mizo so želeli spodbuditi dialog med različnimi deležniki v zelenjadarstvu, opredeliti izzive in ovire za povečanje samooskrbe z zelenjavo, predstaviti možne rešitve in ukrepe za dosego zadostne samooskrbe z zelenjavo in oblikovati konkretne zaveze za ukrepanje za uspešen in konkurenčen razvoj zelenjadarstva v Sloveniji. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/enka-1724694642.webp) Samooskrba z zelenjavo se v Sloveniji v povprečju giblje med 35 in 40 %. Za zapolnitev polic v trgovskih sistemih smo v Sloveniji predvsem v času od novembra pa do konca aprila odvisni od uvoza sadja in zelenjave predvsem iz rastlinjakov v sosednjih državah Italije in Hrvaške, Španije, Poljske in Nizozemske ter tudi tretjih držav. Kot je v uvodu poudaril **Drago Belec**, predsednik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je v Sloveniji šibko povezovanje proizvajalcev, ni učinkovitega delovanja organizacij proizvajalcev, pri sodelovanju s trgovci, pa manjka močnih kolektivnih slovenskih blagovnih znamk. Opozoril je na delo javnih raziskovalnih inštitucij in izobraževalnega sistema, ki bi se morali hitreje prilagoditi aktualnim potrebam zelenjadarjev ter izpostavil potenciale, ki jih ima učinkovita selekcija sort za večjo konkurenčnost. S sodelovanjem, povezovanjem, novimi znanji in ustreznimi politikami lahko po letu 2027 zagotovimo 50 in več odstotno samooskrbo z zelenjavo v Sloveniji. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/zelenjava.webp) Vir: Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Foto: Arhiv Instore in ZKŽP