Samooskrba s sadjem izjemno nizka, nujna bo strateška prilagoditev sektorja

Na okrogli mizi o povečanju samooskrbe s sadjem pa so sogovorniki izpostavili pomen prilagoditve sektorja podnebnim spremembam. Stopnja samooskrbe s sadjem v Sloveniji je bila med letoma 2017 in 2021 od 14- do 47-odstotna, lani pa je bila po začasnih ocenah 29-odstotna. Na okrogli mizi o samooskrbi s sadjem, ki so jo danes pripravili v okviru sejma Agra v Gornji Radgoni, so sogovorniki z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Biotehniške fakultete iz Ljubljane in Združenja za sadjarstvo izpostavili pomen nadaljnjih prilagoditev sadjarstva na posledice podnebnih sprememb, ki postajajo vse bolj pogoste in vedno bolj intenzivne. Za izboljšanje konkurenčnosti sadjarstva so nujni strukturne spremembe in okrepljena vlaganja v investicije in razvoj ob tesnem sodelovanju tako pridelovalcev sadja kot strokovnjakov in politike, so menili sogovorniki. Opozorili so na majhno oskrbo s slovenskim sadjem in zelenjavo v javnih zavodih, ki je po mnenju predsednika Združenja za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij **Boštjana Kozoleta** alarmantno nizka. Razlog za to je največkrat cena, ki je še vedno odločilen dejavnik za nakup kmetijskih proizvodov in živil. S tem je vprašljiva tudi kakovost sadja v javnih zavodih, zato si sektor želi vzpostavitev ustreznega sistema, ki bo omogočal prisotnost kakovostnega sadja slovenskega porekla v javnih zavodih. Med možnostmi za izboljšanje stanja je **Primož Marolt** iz Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo omenil izpostavljanje primerov dobrih praks in povezovanje tako proizvajalcev kot javnih zavodov. Slovenske sadjarje skrbi nedopustno zavajanje potrošnikov glede porekla sadja. Po ugotovitvah inšpektorata za kmetijstvo je v letošnjem letu opaziti trend zmanjševanja neskladnosti pri prodaji sadja in zelenjave fizičnih oseb glede porekla, še vedno pa se pojavljajo nepravilnosti pri pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, zato bo nadaljevanje nadzora usmerjeno v te dejavnosti. Profesor **Robert Veberič** iz oddelka za agronomijo ljubljanske biotehniške fakultete pa je poudaril, da bo treba tudi potrošnike prepričati v uživanje lokalnega, slovenskega sadja. "Pomembna je komunikacija s potrošnikom. Potrošnik ni naš sovražnik, mora biti naš partner." V Sloveniji sicer prva ocena pridelka jabolk v intenzivnih nasadih v letošnjem letu znaša približno 47.000 ton, kar je sedem odstotkov manj kot v lanskem letu, pridelek hrušk pa z zgolj 1000 tonami manjši za 80 odstotkov. Zaradi posledic številnih vremenskih ujm se letos povsod po svetu glede na ocene iz sredine julija realno pričakuje, da bo pridelek še malo nižji od napovedanega, je na posvetu predstavila sekretarka Združenja za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij **Vesna Miličić**.