Sadjarji z novimi rešitvami za zaščito pridelka pred pozebo

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/foto-2-1745408681.webp)Z uspešnim zaključkom Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP):»Tehnološke rešitve za zaščito visokokakovostnega pridelka pred negativnimi vplivi pozebe v sadovnjakih«, se zaokroža pomemben strateški korak k izboljšanju konkurenčnosti in ekonomskega položaja slovenskih sadjarjev. V okviru projekta so bili razviti novi tehnološki ukrepi in znanje, ki bodo slovenskim sadjarjem omogočali trajnostno in zanesljivo pridelavo jabolk tudi v klimatsko neugodnih razmerah. Projekt, ki je potekal v obdobju od 2023 do 2025, je združeval prizadevanja Biotehniške fakultete v Ljubljani, izbranih slovenskih sadjarskih pridelovalcev in strokovnih svetovalnih služb z namenom vzpostavitve celostnega in dolgoročno vzdržnega modela slovenske pridelave jabolk v razmerah podnebne nestabilnosti. Osnovni cilj projekta je bil izboljšati konkurenčnost in ekonomski položaj slovenskih sadjarjev, ki se zaradi spremenjenih vremenskih razmer vse pogosteje soočajo s količinsko in kakovostno izgubo pridelka ter posledično z izzivi na trgu. Projektne aktivnosti so se izvajale na več nivojih in so vključevala razvoj ukrepov za aktivno in pasivno zaščito pred pozebo, ter ukrepov za krepitev rastlin na različne stresne situacije in prenos tehnologij pridelave kakovostnih jabolk. **Več kot 700 delovnih ur na terenu, strokovna podpora sadjarjem v kriznih časih pozebe** Projekt je temeljil na sodelovanju in povezovanju terenskega praktičnega dela in razvoju strokovnega znanja, prilagojenega na specifičnost razmer v Sloveniji. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 80 strokovnih obiskov pri pridelovalcih v njihovih nasadih, kar je predstavljalo več kot 700 aktivnih terenskih ur v skupno 51 delovnih dneh. Izvedenih je bilo pet različnih usposabljanj za kmete, ki so vključevala predavanja, delavnice in udeležbo na strokovnih dogodkih. Prenos znanja je bil izveden več kot 60-krat preko šestih različnih metod, vključno z neposredno komunikacijo, demonstracijami in uporabo digitalnih orodij. Pomemben rezultat projekta predstavlja tudi obsežen strokovni dokument: Tehnološke rešitve za zaščito visokokakovostnega pridelka pred negativnimi vplivi pozebe v sadovnjakih, ki so slovenskih sadjarjem prosto dostopna v tiskani obliki ter na spletu. Vodja projekta, izr. prof. dr. **Jerneja Jakopič** iz Biotehniške fakultete, je ob njegovem zaključku poudarila pomembnost povezovanja raziskovalnega znanja in prakse ter pomen dejstva, da se je projekt izvajal ravno v obdobjih, ko so bile razmere na terenu izrazito neugodne. »Posebna vrednost tega projekta je, da se je njegovo izvajanje prepletlo z izjemno zahtevnim obdobjem, ko je Slovenijo prizadela spomladanska pozeba. Rešitev tako nismo razvijali v teoretičnem okolju, temveč smo jih snovali in preizkušali neposredno na terenu – v dejanskih kriznih razmerah, skupaj s slovenskimi pridelovalci. Hkrati smo s strokovnim znanjem neposredno na terenu pomagali pridelovalcev v času kriznih razmer. Zaradi tega ima projekt izjemen pomen za prihodnost slovenskega sadjarstva, saj rezultati temeljijo na konkretnih izkušnjah, znanju in preizkušenih praksah, ki jih lahko že danes prenesemo v širšo uporabo.« **Nujnost sodelovanja med znanostjo in prakso za uspešno prihodnost slovenske sadjarske panoge** Projekt je financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, v okviru Programa razvoja podeželja. Vodilni partner projekta je bila Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Sodelujoča strokovna partnerja sta bila KGZS-Zavod NM in KGZS-Zavod MB. V projektu je sodelovalo šest slovenskih pridelovalcev (DARSAD d.o.o., **Jaka Aškerc, Aleš Brodar Gorišek, Dani Gradišnik, Aleš Jerala, Primož Rojnik**). Projekt je izpostavil nujnost sodelovanja med znanostjo, prakso in svetovalnimi službami za razvoj odpornega, prilagodljivega in tržno uspešnega sadjarstva v Sloveniji. Rešitve, ki so bile razvite v okviru projekta, že danes omogočajo bolj premišljeno načrtovanje ukrepov, večjo stabilnost pridelave in boljše povezovanje s potrošniki, ki so nujni za dolgoročno vzdržnost panoge pridelave jabolk v Sloveniji. Uspešno zaključen projekt je tudi poudaril pomen sistemske podpore države in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije pri razvoju in prenosu znanja. Nadaljnje vlaganje v inovacije, izobraževanja in prilagoditev pridelave novim razmeram je ključno za ohranitev konkurenčnosti slovenskega sadjarstva ter zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije. Vir/Foto: Biotehniška fakulteta