Ribiči o težavah ribjega življa, lovci o težavah porasta števila zavarovanih vrst

Te so bile namreč pogubne za ribji živelj, saj so določena porečja skorajda povsem presahnila, so na novinarski konferenci opozorili predstavniki ribiške zveze. Lovci pa so medtem izrazili skrbi glede rasti števila zavarovanih živalskih vrst. Predsednik Ribiške zveze Slovenije **Miroslav Žaberl** je za najtrši problem označil nespametne posege v vodotoke, s katerimi so se reke spremenile v hitro tekoče vode, kjer imajo ribe malo možnosti za preživetje. "V vročih obdobjih smo ugotavljali, da so takšni posegi glavni problem in da je politika na tem področju popolnoma zastarela ter v neskladju z evropskimi direktivami," je pojasnil in ocenil, da bo v skladu s predvidenimi načrti protipoplavnih ukrepov teh posegov še več. "Jasno nam je, da se morajo tam, kjer so ljudje resnično ogroženi, opraviti določena dela, ampak ta se lahko opravijo prijazno do rib," je še opozoril Žaberl, kot primer pa navedel, da se omenjeni posegi ne izvajajo v času brstenja rib. Ob tem so vse ljudi pozvali, naj ne odmetavajo plastičnih odpadkov v vodotoke. "Plastika se težko razgradi, določene vrste pa se in pridejo v ribja telesa," je navedel. Žaberl je spomnil, da je preteklo leto za ribiče minilo v znamenju obsežnih poginov rib, kar je ribičem povzročilo precejšnje težave. Če so v preteklosti poslušali zgolj opozorila o podnebnih spremembah, pa so lahko lani ugotovili, da te niso izmišljotina, je dejal. Na udaru so bile predvsem alpske reke, v katerih živijo ribe, ki za preživetje potrebujejo hladnejše pogoje in s kisikom bogatejšo vodo. "Potočna postrv, lipanj in sulec ne preživijo v vodah, ki je toplejša od 20 stopinj Celzija. Ribiči smo tako z žalostjo ugotavljali, da je prišlo v teh vodotokih do večjih poginov zgolj zaradi temperaturnih razlik," je poudaril Žaberl. Do nekaterih večjih poginov rib je po njegovih besedah prišlo tudi zaradi človeške nečimrnosti. V poletnih mesecih so ribiči takšne dogodke zabeležili na Gradaščici in sedmih drugih manjših vodotokih. "Vsepovsod smo ugotavljali, da razlog niso bile samo visoke temperature in nizek vodostaj, temveč človek, ki je spustil fekalije v vode," je opozoril Žaberl. Kot je dodal, so ribiči pri reševanju teh razmer ostali sami. Morali so se samoorganizirati, v določenih vodotokih pa prepovedati ribolov. Pričakovali so, da bo ministrstvo za okolje in prostor zaustavilo tudi druge aktivnosti, a pri tem naleteli na gluha ušesa. Kot je izpostavil, se suši tudi v prihodnje ne bomo mogli izogniti, zato je treba na ravni države doseči dogovor o ukrepih v zvezi s tem. Žaberl je opozoril tudi na zamude pri sprejemanju temeljnih strateških dokumentov s področja upravljanja rib in ribiškega upravljana. "Zaenkrat ne vemo, kam bomo šli v prihodnosti," je navedel in dodal, da pristojno ministrstvo s sprejemom teh dokumentov zamuja 20 let. Na težave so opozorili tudi predstavniki Lovske zveze Slovenije. Več nerešenih vprašanj je glede upravljanja s populacijo zavarovanih živalskih vrst. Kot je izpostavil predsednik zveze **Lado Bradač**, ministrstvu za okolje in prostor v zvezi s tem pripravlja ustanovitev posebne delovne skupine. Ob tem je spomnil, da je bilo podobnih skupin v preteklosti že več, rešitev pa niso ponudile, zato so se morali na koncu obrniti na upravno sodišče. "To je v preteklem letu odločilo, da so tudi na področju zavarovanih vrst, kjer je populacija v ekstremnem porastu, dovoljeni ukrepi, med katere ne sodi samo plašenje, temveč tudi odvzem osebkov iz narave, da se populacije v naravi uravnavajo," je povzel odločitev sodišča. Glede populacije medveda je dejal, da je ta "šla v nebo", zaradi česar bodo v prihodnje potrebni posegi. "Še nekaj časa bo trajalo, da se bo kaj na tem področju spremenilo, konflikt se bo začel pojavljati na območjih, kjer medved živi s človekom," je ocenil. Z okoljskim ministrstvom pa so že stekli pogovori o spremembah glede urejenosti vožnje z motornimi vozili v naravi, predvsem na območju Pohorja in dela Primorske. K spremembah je sicer pozvalo tudi več občin in državni svet. "Očitno imamo tako milo zakonodajo, da ljudje organizirano prihajajo k nam iz tujine voziti se z motokrosi v naravnem okolju," je ocenil Bradač in dodal, da si v sosednjih državah to težje privoščijo. Če bodo dobili določena pooblastila, so lovci, tako Bradač, pri reševanju teh težav pripravljeni sodelovati s 3000 lovskimi čuvaji, kot drugo možnost pa je omenil ustanovitev državne gozdne policije. Glede pojava afriške prašičje kuge pa je direktor strokovne službe lovske zveze **Božo Zakrajšek** dejal, da je situacija v Sloveniji trenutno stabilna, saj izbruha trenutno ne beležimo. Nas pa po njegovi oceni ogroža situacija v sosednjih državah, kjer se soočajo s pojavom primerov okužb, pri čemer je omenil predvsem Madžarsko. Z nedavnimi izbruhi pa se srečujejo tudi v Bolgariji, Srbiji in na Slovaškem.