Regijski posveti Zadružne zveze Slovenije potrdili stabilno poslovanje

**![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/zzs-1710338971.webp)Finančno poslovanje zadrug 2024: stabilnost in nizko tveganje zadružnega sistema** Poslovni rezultati zadrug članic ZZS so pokazali, da zadružni sistem kljub zahtevnim gospodarskim razmeram ohranja stabilnost, rast kazalnikov in pomembno vlogo v slovenski prehranski verigi. Na dan 31. 12. 2024 je bilo v ZZS včlanjenih 60 članic. V letu 2024 so zadruge skupno poslovale bolje kot leto prej, čeprav so skupni prihodki nekoliko nižji kot v letu 2023. Rast čistega dobička in izboljšanje finančnih kazalnikov kažeta na učinkovitejše poslovanje in boljšo finančno stabilnost večine zadrug. Najpomembnejši podatki o poslovanju v letu 2024 so: * srednje velike zadruge so ustvarile 58,5 % vseh prihodkov in zaposlovale 59 % vseh zaposlenih; * velike zadruge so ustvarile 527 tisoč evrov čistega dobička, več kot vse male zadruge skupaj; * zadruge imajo visoko bonitetno oceno (povprečje 7,2), ki potrjuje nizko tveganje in stabilnost njihovega poslovanja; * kapital zadrug članic je znašal 188 milijonov evrov, čisti dobiček pa je zrasel za 34 %; * zadruge so ustvarile 887 milijonov evrov prihodkov, z zadružnimi podjetji vred pa presegle milijardo evrov promet. **Blagovno poslovanje 2024: pritiski na odkupe, rast pri žitu, lesu in hmelju** V letu 2024 so bili odkupi v številnih sektorjih manjši kot leto prej. Upad je bil zabeležen pri klavnem govedu, mleku, klavnih prašičih, grozdju, vrtninah, in krompirju. * Zadruge v slovenskem odkupu, ki ga beleži SURS, predstavljajo naslednje pomembne deleže: 83,4 % mleka, 75,5 % grozdja, 65,7 % goveda, 37,3 % prašičev. Pomembni so tudi zadružni deleži odkupa žit, sadja, vrtnin, krompirja, hmelja in lesa. * Članice ZZS upravljajo več kot 330 zadružnih trgovin, ki s široko ponudbo živil, tehnike in repromateriala zagotavljajo oskrbo podeželja, tudi na manj poseljenih in infrastrukturno slabše opremljenih območjih, iz katerih se veliki trgovci umikajo. Številne zadruge so v zadnjih letih izvedle prenove trgovin, s katerimi dvigajo konkurenčnost in kakovost ponudbe. *»Zadruge so tudi v letu 2024 dokazale stabilnost in odpornost. S premišljenimi naložbami in racionalnim poslovanjem krepijo slovensko kmetijstvo in prehransko verigo ter podeželje,«* **je poudaril Borut Florjančič, predsednik ZZS.** **![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/govor-borut-florjancic-predsednik-zzs.webp)** **EUDR – prilagajanje novim pravilom in skrb zaradi obremenitev za mala kmetijska gospodarstva** Splošni cilj Uredbe (EU) 2023/1115 (EUDR)je čimbolj čim bolj znižati prispevek EU k globalnim krčitvam in degradaciji gozdov, in sicer tako, da se vstop na trg EU onemogoči ključnim proizvodom iz dobavnih verig, povezanih s krčenjem ali degradacijo gozdov, tako v EU kot drugod po svetu. Namesto tega EU s sprejemom EUDR želi preusmeriti povpraševanje trga EU k primarnim in drugim proizvodom, ki ne povzročajo krčenja ali degradacije (zlasti amazonskih) gozdov. EUDR velja za naslednje primarne proizvode: govedo, kakav, kavo, oljno palmo, sojo, les in gumo. Prav tako velja za znaten nabor proizvodov, ki vsebujejo te primarne proizvode (npr. iverne plošče, oljne pogače, čokolado, usnje, pnevmatike iz gume). EUDR prepoveduje dajati na trg EU, vanj uvažati in iz njega izvažati zadevne kategorije proizvodov, če le-ti oziroma v njih vsebovani primarni proizvodi, ki izvirajo s površin, ki so na presečni datum 31. 12. 2020 tvorile gozd (oziroma ki so gozd postale po tem datumu). Specifika držav, kot je Slovenija, kjer se soočamo s problematiko zaraščanja kmetijskih površin, v postopku priprave, usklajevanja in sprejemanja Uredbe v institucijah EU ni bila ustrezno prepoznana, kar pomeni, da bo potrebno praktično enak sistem vzpostaviti tako v Braziliji kot v strukturno razdrobljenem, hribovitem in gorskem družinskem kmetovanju v Sloveniji. Uredba za sektorje goveda, lesa in soje posledično prinaša dodatno administrativno kot stroškovno obremenjevanje vseh členov v verigi, zlasti primarno kmetijsko dejavnost in živilsko-predelovalno dejavnost. EUDR naj bi se namreč po sedaj veljavni ureditvi začela uporabljati v splošnem od 30. 12. 2025 dalje, za mikro in majhne gospodarske subjekte, vključno s kmetijskimi gospodarstvi, pa od 30. 6. 2026, pod pogojem, da ne gre za proizvodov iz Aneksa k Uredbi (EU) 995/2010 (les in lesni proizvodi). Za mikro in majhne subjekte, ki dajejo les in lesne proizvode na trg, jih uvažajo na trg EU ali jih iz njega izvažajo, bi se EUDR po sedaj veljavni uredbi EUDR začela uporabljati od 30. 12. 2025 dalje. Med državami članicami EU se krepi konsenz, da je potrebno začetek uporabe Uredbe EUDR odložiti. Če do tega pride, se bo EUDR najverjetneje za vse subjekte začela uporabljati 30. 12. 2026, pojavljajo pa se tudi predlogi, da bi se začetek uporabe zamaknil dalj, npr. v leto 2027. **Kakšen bo rezultat pogajanj na ravni EU, bo verjetno jasno v naslednjem tednu.** ZZS je svoje pripombe na predlog poenostavitve svežnja EUDR podala preko COPE COGECE, prav tako pa na pristojne slovenske inštitucije, ki so odgovorne za način izvedbe v Sloveniji, že zadnji 2 leti ves čas apelira, da se na podlagi obstoječih uradnih podatkov, ki jih država lahko pridobi iz obstoječih uradnih evidenc, vzpostavi sistem, ki bo za kmeta čim manj obremenjujoč. Glavni cilj naših predlogov so: zmanjšati administrativno breme, povečati pravno varnost in omogočiti bolj uravnoteženo izvajanje EUDR, ki upošteva specifike posameznih držav, ter potrebe kmetijstva in zadrug. Med našimi konkretnimi predlogi izpostavljamo tri: * **prenos pooblastil in stroškov za kreiranje izjave o potrebni skrbnosti ter pridobitvi referenčne številke za kmetijsko gospodarstvo na državo** – v Sloveniji bi lahko postopek izvedli v okviru vsakoletnih zbirnih vlog, pri čemer naj bo celoten postopek, vključno s prenosom podatkov v informacijski sistem EU, digitalen; * **zamikanje začetka uporabe EUDR**: ZZS predlaga, da se začetek uporabe uredbe zamakne za vse zavezance – ne glede na velikost kmetijskega gospodarstva oz. podjetja. Če to ne bi bilo mogoče, naj se zamik vsaj razširi na srednje velika podjetja. Razlogi: sedanja ureditev povzroča pravno negotovost in dodatne stroške; številne zadruge že spadajo med srednje velika podjetja; dodatni čas bi omogočil državam članicam vzpostavitev podpornih sistemov za lažje izpolnjevanje obveznosti po Uredbi EUDR. * **ponovna razvrstitev kmetijskih zemljišč v gozd in obratno:** Trenutno EUDR ne določa jasno, kdaj zapuščena ali neobdelana kmetijska zemljišča postanejo gozd (po uredbi EUDR v 10. letih, po slovenski zakonodaji v 20.), saj to urejajo le ne-zavezujoče smernice Komisije. To povzroča pravno negotovost za države članice in pridelovalce. Poleg tega trenutna ureditev prepoveduje krčenje gozdov, vendar ne omogoča obratne spremembe – kar lahko v močno gozdnatih državah, kot je Slovenija, ogrozi prehransko varnost zaradi pomanjkanja obdelovalnih površin. Zato se predlaga uvedba nadzorovanega sistema, ki bi v določenih primerih dovolil ponovno uporabo dela gozdnih zemljišč za kmetijstvo, če to ne ogroža skupnih ciljev EUDR in ne posega v primarne gozdove. **Naložbe v predelovalno dejavnost zadrug multiplicirajo pozitivne učinke tudi pri družinskih kmetijah članov in poslovnih partnerjev** Ena izmed tem regijskih posvetov je tudi pregled črpanja evropskih sredstev za naložbe zadrug v zbirne centre (skladišča, silose, hladilnice, opremo za pripravo kmetijskih pridelkov za trg, mehanizacijo...) ter v predelovalne kapacitete in trženje skozi različna programska obdobja od leta 2007 dalje. Zadružna zveza Slovenije že od leta 2020 opozarja, da je posebno pozornost potrebno nameniti podporam v živilsko-predelovalno dejavnost in v okviru teh preko stopnje sofinanciranja in meril dodatno spodbujati tiste naložbe, ki v čim večji možni meri temeljijo na surovinah slovenske porekla, v okviru teh pa zlasti tiste, ki so v lasti in upravljanju kmetov samih, t.j. naložbe kmetov v dopolnilno dejavnost na kmetiji in kolektivne naložbe njihovih zadrug v predelavo kmetijskih pridelkov. Poleg zbirnih kapacitet je namreč izrednega pomena, da se omogoči kmetu, da čim višje seže v verigi kot lastnik, upravitelj in nadzornik dejavnosti, saj se le-tako dodana vrednost učinkovito prerazporeja na začetek verige. Nova nacionalna kmetijska zakonodaja in novo programsko obdobje po letu 2028 prinašata izraze kot so trajnosten kmetijko-prehransko sistem in prerazporejanje vrednosti v verigi. Trajnosten kmetijsko-prehranski sistem v posamezni državi je lahko le tisti, ki temelji na lokalni surovini ali vsaj na čim večjem obsegu le-te, učinkovito prerazporejanje in zadržanje vrednosti pri prvem v verigi pa je možno samo, če kot odločevalec in lastnik sega tudi v naslednje člene verige. Vsak evro iz kmetijske ovojnice usmerjen v takšne naložbe se pozitivno multiplicira v slovenski kmetijski dejavnosti. In obratno, vsak evro iz kmetijske ovojnice, ki gre nekritično v živilsko industrijo, ki ne temelji na surovini slovenskega porekla, lahko v slovenskem kmetijstvu povzroči multiplikacijo negativnih učinkov. Le to težko konkurira nižjim cenam surovin iz ekonomij obsega industrijskega kmetijstva, v pogojih pridelave, ki ne dosegajo visokih slovenskih standardov trajnostne pridelave. Ob zaključevanju programskega obdobja 2014-2020 smo zadružniki z argumenti uspeli odločevalcem predstaviti pomen kolektivnih naložb zadrug in organizacij proizvajalcev tako v zbirne centre kot predelovalne dejavnosti (100 % slovenska surovina članov), v sedanjem strateškem načrtu pa obstajata za tovrstne kolektivne naložbe posebni intervenciji. Za zbirne centre in predelavo, na vsaki po dobrih 6 mio EUR, z višjo, t.j. 50 % stopnjo sofinanciranja. Rezultati prvega razpisa v kolektivne naložbe za zbirne centre, ki se je pred kratkim zaključil in na katerem so bila v vlogah celo presežena vsa sredstva zagotovljena v strateškem načrtu, kažejo o pravilnosti odločitve. **Zaključek** Regijski posveti 2025 so pokazali, da zadružni sistem ostaja stabilen, strokovno močan in razvojno naravnan, zadruge dokazujejo finančno stabilnost in visoko bonitetno kakovost, pritisk na odkup pri ključnih panogah pa kaže, da se slovenska pridelava sooča z velikimi tveganji ter da zadruge ostajajo ključni akter pri oskrbi Slovenije s hrano. Zadružna zveza Slovenije bo tudi v prihodnje aktivno sodelovala pri oblikovanju izvedljivih rešitev, zagovarjala razbremenitev kmetij in zadrug ter spodbujala razvoj lokalnih verig vrednosti v korist slovenskega podeželja in potrošnikov. Vir/Foto: ZZS