Prvi teden slovenske hrane priložnost za podporo lokalnim pridelovalcem in dvig kakovosti hrane

| Poleg Čebelarske zveze Slovenije so razglasitev podprli še: Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza kmetic Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Ekoci - eko civilna iniciativa Slovenije - Združenje za trajnostno prihodnost, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Gibanje Oskrbimo Slovenijo - Štafeta semen, Gibanje Rajski vrt in Konzorcij evropsko zaščitenih živilskih pridelkov in izdelkov. | Z razglasitvijo tedna slovenske hrane dajemo pomemben pečat slovenski hrani oziroma hrani iz lokalnega okolja, ozaveščamo javnost o pomenu domače pridelave in predelave hrane ter o njenem uživanju. Glavni namen razglasitve tega tedna je torej domačim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanja čistega, zdravega okolja, ohranjanja podeželja, varovanja kmetijskih zemljišč, seznanjanja mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanja zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Na novinarski konferenci je ministrica **Mateja Čalušić** poudarila: »Lokalna hrana ima izjemno vrednost. Je sveža, bogata s hranili, hkrati pa nosi zgodbo ljudi in pokrajin, kjer je zrasla. Kot so vse stvari v življenju povezane in prepletene, so prepleteni tudi kmetijstvo, lokalna hrana in naša skupna blaginja. Toda odnos in spoštovanje do lokalne hrane nista nalogi posameznikov, temveč nas vseh – družbe kot celote. Pomembno je, da skupaj krepimo zavest o pomenu lokalne hrane in vplivih, ki jih imajo naše odločitve na skupno dobrobit in na prihodnost generacij, ki prihajajo.« V svojem nagovoru je izpostavila tudi pomen varovanja kmetijskih zemljišč, ki so temelj za pridelavo lokalne hrane. Na novinarski konferenci je sodeloval tudi minister za solidarno prihodnost **Simon Maljevac**, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen uživanja zdrave hrane tudi v domovih za starejše: »Lokalno pridelana hrana ni le vir hranil, ampak v sebi nosi okus narave, ki jo naši pridelovalci ustvarjajo s trudom in ljubeznijo. S tem, ko uživamo lokalno hrano, podpiramo naše kmete, ohranjamo slovensko zemljo obdelano, prispevamo k manjši obremenitvi okolja ter se z vsakim obrokom povežemo s tradicijo, ki nas opominja na vrednote preprostosti in skrbi za bližnjega. Za naše starejše to pomeni še več – dostop do kakovostne hrane krepi njihovo zdravje, izboljšuje počutje in jim daje občutek domačnosti. S spoštovanjem do lokalne pridelave in zdrave prehrane ustvarjamo pogoje, kjer naša skrb za starejše ni zgolj organizacijska, ampak tudi človeška in srčna.« Pomen zdravega prehranjevanja je poudarila tudi generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje **Vesna Marinko**. Ministrstvo za zdravje projekt Tradicionalni slovenski zajtrk podpira že od samega začetka. V svojem nagovoru je generalna direktorica poudarila: »S projektom si želimo utrditi navado zajtrkovanja še posebej med mladimi, saj raziskave kažejo, da jih približno polovica ne zajtrkuje. Zajtrkovanje prinaša številne prednosti tudi za zdravje in učinkovitost posameznika, saj ko smo lačni, nismo učinkoviti, naši miselni procesi so upočasnjeni in slabša je naša pozornost. Zato je prav, da ob tej priložnosti ponovno osveščamo o pomenu zajtrkovanja za naše zdravje. Namreč zdravo prehranjevanje ni samo modna muha, temveč je to odraz odgovornosti do nas samih in do družbe.« Prehranske navade otrok in mladostnikov v šolah in vrtcih je predstavil generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Rado Kostrevc: »Prehrana v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih je, tudi v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, zgledno organizirana in kakovostna. Prenovljene smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih spodbujajo prehranjevanje, ki ohranja in krepi otrokovo zdravje ter je sočasno prijazno do okolja. Ob tej priložnosti naj se zahvalim vsem, ki delate v šolskih kuhinjah in drugim zaposlenim na šolah, ki po svojih zmožnostih skrbite, da je na krožnikih naših učenk in učencev čim pogosteje lokalna, sezonska, naravno pridelana hrana, hkrati pa tudi pripravljate raznovrstne aktivnosti, ki spodbujajo k izboljšanju odnosa do hrane, njene pridelave, varovanja okolja in zdravja.« S tem se je strinjala tudi predstavnika Zavoda Republike Slovenije za šolstvo **Irena Simčič**. V svojem nagovoru je poudarila: »Vzgojno-izobraževalni zavodi morajo oziroma zagotavljajo pogoje za skladen otrokov telesni in duševni razvoj, česar pa ne morejo zagotavljati brez kakovostne prehrane in prehranskih obrokov, pripravljenih skladno z veljavnimi strokovnimi priporočili. Vendar tudi skrbno pripravljen, polnovredni obrok hrane ne izpolni svojega namena, če ga otrok ali mladostnik odklanja. Prav zaradi tega ima ključni pomen vzgojni vidik. Poleg prehranskih predmetov (v osnovni šoli predmet Gospodinjstvo ter izbirna predmeta Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja) je pomembno izvajanje raznolikih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki spodbujajo zdravo prehranjevanje, kulturo prehranjevanja in pozitiven ter spoštljiv odnos do hrane, zmanjšanje zavržkov hrane ter pomen trajnostnega razvoja z izbiro lokalne in ekološke hrane in hrane iz nacionalnih shem kakovosti.« Prvopodpisana pobudnica tedna slovenske hrane je Čebelarska zveza Slovenije. Njen predsednik **Boštjan Noč** je na novinarski konferenci opozoril na težave s ponaredki medu na trgu in izpostavil izreden pomen kratkih dobavnih verig in nakupa hrane slovenskega porekla. Dostopnost do hrane slovenskega porekla v trgovinah je pa odvisna od samooskrbe pri določenih izdelkih. Na to je opozoril tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. **Jože Podgoršek**: »V Sloveniji je samooskrba pri sadju in zelenjavi zaskrbljujoča, zato si jo želimo povečati s smotrno uvedbo tehnologij, ki zagotavljajo bolj stabilne pogoje pridelave. A ključno vlogo pri samooskrbi imajo prav potrošniki, ko se odločajo za svoj nakup. Pri tem je nujno vedno znova vzbuditi zavedanje širše javnosti o pomenu kmetijstva in ohranjanju obdelovalnih površin, o pomenu lokalno pridelanih in predelanih živil ter o zavedanju pomena nakupa in uživanja sezonske, lokalno pridelane hrane. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije si prizadevamo za spremembe pri zakonodaji javnega naročanja živil, ki bi kmetom omogočala vnaprej naročeno pridelavo hitro pokvarljivih pridelkov, kot sta sadje in zelenjava.« Razvoj slovenskega kmetijstva je odvisen tudi od vključevanja mladih v kmetijstvo. V Sloveniji je zgolj 3,5 odstotka nosilcev kmetij mlajših od 35 let, kar 43,4 nosilca pa je starejših od 65 let. Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine **Eva Golob** je v svoji intervenciji povedala: »Zagotovo je vzrokov več, toda nestabilnost panoge, ob vseh ostalih izzivih zagotovo razumno odgovori, zakaj ni zanimanja. Toda kljub temu imamo mlade kmete, ki s predanostjo delajo na kmetijah, jih razvijajo, iščejo nove priložnosti. Z ustvarjanjem delovnih mest na kmetiji in s tem da nekateri kmetujejo še ob službah, je jasno, da zanimanje med mladimi je, potrebno pa je urediti panogo tako, da bo omogočala kakovostno življenje in primeren dohodek. Pomemben del tega je Teden slovenske hrane, kjer čisto vsi - od najmlajših, do tistih najstarejših spoznajo pravo vrednost slovenskega kmeta.« Na novinarski konferenci je sodelovala tudi predstavnica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije mag. **Anita Jakuš**, ki se je v svojem nagovoru dotaknila situacije slovenski živilski industriji: »Živilska podjetja vidno prispevajo k skupni dodani vrednosti nacionalnega gospodarstva in so pomemben zaposlovalec delovne sile. Kmetijska in živilska podjetja v Sloveniji premorejo veliko inovativnosti in uspešno sledijo evropskim zelenim zavezam ter se razvijajo v smeri okoljske, ekonomske in socialne trajnosti. Gradijo na inovativnosti v smeri razvoja novih izdelkov, novih tehnologij in procesov, ki sledijo trendom zdravega prehranjevanja in spremenljivim navadam potrošnikov. Podjetja se lahko pohvalijo s tehnološko naprednimi poslovnimi procesi, ki sledijo digitalnim preobrazbam podjetja in pomembno skrb namenjajo strokovno usposobljenim zaposlenim. Poseben pomen dajejo mladim, ki jih želijo spodbuditi, da se v večji meri odločijo za poklice v živilstvu.« Za sodobno in digitalizirano kmetijstvo skrbijo tudi na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Njen predstavnik **Boštjan Ključevšek** je na novinarski konferenci poudaril, da digitalizacija pomaga pri tem, da je proces od vnosa vloge do izplačil čim krajši: »Pomemben napredek pri uporabi digitalizacije je aplikacija Sopotnik, ki omogoča uporabnikom enostaven vpogled v stanje njihovih prijavljenih površin preko rednih satelitskih posnetkov visoke ločljivosti, ter uporaba pametnih telefonov za fotografiranje dejanskega stanja na terenu, kar zmanjšuje administrativne ovire, ter neposredno pospešuje proces obravnave zahtevkov in izplačil. Ta brezplačna storitev predstavlja konkreten korak k digitalizaciji in modernizaciji slovenskega kmetijstva, hkrati pa zagotavlja kvaliteten vir podatkov za kreiranje nadaljnjih kmetijskih politik.« Naj torej teden slovenske hrane ne bo le en teden v koledarju, temveč povabilo, da domačo hrano spoštujemo vse leto in da to zavest skupaj negujemo kot skupnost. Vir/Foto: GZS (Ministrstvo za kmetijstvo)