Primorska živilska podjetja in zadruge za zavezanost lokalnemu okolju

| Katera podjetja so v skupini? | | V skupini Po primorsko se povezujejo: Kmetijska zadruga Tolmin, z.o.o., Vinakras z. o. o., Mlinotest d. d., Vinakoper d. o. o., Klet Brda, z. o. o., Mlekarna Planika d. o. o., Kmetijska zadruga Agraria Koper, z. o. o., Kras d. o. o., Kmetijsko gozdarska zadruga Idrija, z. o. o., Pivka perutninarstvo d. d., in Delamaris d. o. o. Novinarske konference se je udeležilo tudi ducat županov primorskih občin. Strinjali so se in pritrdili, da sta za ohranjanje in razvoj podeželja ključna sodelovanje ter podpora lokalnim izdelkom. | V petek, 6. septembra, so se predstavniki primorskih živilskih družb in zadrug Po primorsko zbrali na Pomniku miru in razglednem stolpu Cerje, kjer so na novinarski konferenci izpostavili nujnost ohranjanja primorskih živilskih podjetij in zadrug. **Marjana Grčman**,predsednica Društva turističnih novinarjev Slovenije in prepoznaven obraz slovenskega turističnega novinarstva, je vodilnim predstavnikom in županom postavljala vprašanja o izzivih s katerimi se srečujejo družbe v lokalnem okolju, predvsem v agroživilstvu. Pobudnica tega povezovanja je **Anka Lipušček Miklavič**, ki je v uvodnem pozdravu izpostavila pomen te »klape«, ki se povezuje že od leta 2015: »Po primorsko je odlično sodelovanje primorskih živilskih in kmetijskih podjetij, je predstavitev tistega, kar nam Primorska narava s svojo nepredvidljivostjo, s svojim temperamentom nudi v obilju: odlične surovine iz katerih izdelujemo raznovrstne izdelke, od mlečnih, mesnih, ribjih, pekovskih, do vin, sadja in zelenjave,« in dodaja, da se v združenju Po primorsko povezujejo pomembni primorski pridelovalci in predelovalci hrane. Tudi po zaslugi takega dogodka kot je današnji na Cerju in v prihodnjem tednu v središču Ljubljane, se utrjujejo sicer neformalne vezi, veča prepoznavnost lokalnih izdelkov in podjetij združenih v skupini: "Po primorsko". ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/novinarska-konferenca-po-primorsko-na-cerju-692024-b.webp) Pomen ohranjanja lokalnih živilskih podjetij in zadrug je s pomočjo kazalnikov predstavil Stojan Hergouth, direktor družbe Kras d.o.o. in izpostavil: »Lokalno predelavo hrane na Primorskem je nujno potrebno spodbujati, sicer bomo imeli kmalu popolno zaraščeno krajino in bomo vsakoletno financirali le še gašenje gozdnih požarov. Menim, da bo lokalna pridelava hrane brez sistemskih vzpodbud v naslednjih letih zamirala. Tradicija in vzgoja, sta sicer pomemben podaljševalec kmetijske in predelovalne dejavnosti v lokalnem okolju, a na koncu vedno odloči vzdržna ekonomika. Država (ministrstva) bodo morala oblikovati regijske strategije vzpodbujanja kmetijske pridelave, če bo hotela preprečiti zaraščanje krajine in opuščanje kmetijske dejavnosti. Bil bi že velik napredek, če bi nas vsaj državne in lokalne inštitucije v nabavnih kriterijih prepoznale kot prednostne dobavitelje in uvedle nekakšne lokalne kvote.« Skupina podjetij, ki se povezuje v neformalni skupini Po primorsko, je na novinarski konferenci predstavila novo celostno grafično podobo. Prenovo je predstavil predstavnik agencije Markacija, Erik Bizjak: »Nova podoba uteleša vrednote znamke. Idejna zasnova logotipa in podobe izhaja iz gurmanskih simbolov (vilica in kozarec) ter omembe okusa v sloganu. Ohranja pristnost, preprostost in sproščen primorski duh ter butičnost. S svojo barvo izraža svežino in sočnost. Pod njo se podpisuje s sproščenim sloganom: Klapa dobrih okusov, za katerim stojijo dobri in pristni ljudje.« ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/na-podoba-po-primorsko-b.webp) Zakaj je nujno povezovanje in kakšen je pomen povezovanja lokalnih živilskih podjetij in blagovne znamke "Po primorsko" Podjetja in zadruge izpostavljajo pomen povezovanja za krepitev lokalne pridelave in gospodarstva ter doseganje večjih ciljev, ohranjanje tradicije in razvoj lokalnega okolja. Ob tem dodajajo, da le celovit pristop, ki vključuje vse deležnike, vodi k dolgoročni ohranitvi lokalne pridelave in kulturne krajine. Domače lastništvo spodbuja vlaganje v lokalno proizvodnjo in infrastrukturo, zmanjšuje oskrbovalna tveganja, krepi kroženje denarja znotraj države ter zagotavlja večjo podporo lokalnim kmetom. Nenazadnje s tem tudi krepimo prehransko varnost. **Janez Rebec**, predsednik uprave skupine Pivka – Delamaris ob tem izpostavlja: »Naša prizadevanja, da zagotavljamo dnevno sveže in kakovostne lokalne izdelke, so vse bolj ogrožena zaradi nenehnega zniževanja odkupnih cen, ki jih narekujejo veliki trgovci in zaradi vse večje ponudbe izdelkov iz uvoza – predvsem piščančjega in govejega mesa, mleka in drugih izdelkov, pri katerih smo lahko samooskrbni. Treba je razumeti, da takšni pritiski ne ogrožajo zgolj poslovanja kmetij in živilsko-predelovalne industrije, temveč tudi dolgoročno vzdržnost celotnega sistema lokalne pridelave. Z zniževanjem cen se zmanjšuje možnost za nadaljnje vlaganje v kakovost, tehnologijo in kadre, kar lahko vodi v zmanjšanje konkurenčnosti in dostopnosti domačih proizvodov.« **Neo Štembergar**, direktor KZ Agraria Koper: »V skupini Po primorsko člani delimo skupno vizijo povezovanja, podpore in razvoja domače živilsko pridelovalne dejavnosti. Kmetijska zadruga Agraria živi izključno zato, da združuje in podpira pridelovalce na področju v katerem deluje, ponuja svojim kupcem najboljšo integrirano in ekološko pridelano sadje in zelenjavo, katero dopolnjuje s pestro ponudbo živil, neživilskih proizvodov in specializiranim agro programom ter skrbi za neravnovesje in čim manjše obremenjevanje okolja. Biti del skupine Po primorsko je dokaz, da skupaj zmoremo več in širimo naša prizadevanja iz lokalnega v regijsko okolje. Skupaj gradimo trdno prihodnost, ohranjamo svoje tradicije in krepimo lokalno ter krožno gospodarstvo. Vztrajnost, ki jo nosimo v srcu, in skrb za svojo zemljo nam omogočata, da skupaj ustvarjamo boljši jutri za svoje ljudi in svojo regijo.« **Silvan Peršolja**, direktor Kleti Brda: »Menim, da ni potrebno nobenih novih strategij in odkrivanja tople vode. Dejstvo, da smo danes zbrani tu, govori da smo iz tistega kar nam nudi teritorij, tradicija in bogata enogastronomska dediščina oblikovali v tržno uspešno zgodbo, ki jo želimo ohraniti tudi v bodoče. Zaradi globalizacije nastaja občutek, da je pogosto edino merilo najnižja cena na polici v trgovinah, vse drugo pa je neke vrste romantična navlaka o tradiciji, poreklu in trajnostnem razvoju… Nekaj zgledov je po svetu kako je možno ostati tudi poslovno konkurenčen in hkrati spoštovati najvišje standarde trajnosti, ki slonijo na treh stebrih (spoštovanje do narave, ljudi in ekonomske uspešnosti), največkrat omenimo blagovno znamko Trentinsko - Zgornje Poadižje. Za doseganje takih standardov ni odvisno samo od pridelovalcev, kmetov in predelovalne industrije, svojo vlogo pri tem imajo prav vsi dejavniki od ukrepov kmetijske politike naprej, vzgoje v šolah, službe ki skrbijo za nadzor prehrane, inštitutov in fakultet. Zelo pomembno vlogo pa imajo tudi oblikovalci javnega mnenja. Z našim druženjem želimo opozoriti prav na nujnost takega celovitega pristopa s spoštovanjem do slovenskega podeželja, pridelovalcev in hrane, ki jo lahko tu pridelamo. Na tem temelji tudi razvoj turizma in ohranjanje kulturne krajine. Simbolično se nam to zdi najboljši način praznovanja priključitve Primorske k matični domovini.« **Danilo Kobal**, predsednik uprave Mlinotesta: »Delujemo v zelo zahtevnem poslovnem okolju, ki se mu moramo neprestano prilagajati. Leto 2023 je bilo za Mlinotest v marsikaterem pogledu prelomno, saj smo izvedli dve veliki investiciji – prva v tovarno testenin, druga pa v popolno prenovo pšeničnega mlina. Investiciji bosta poleg povečanja proizvodnih zmogljivosti prispevali k še višji kakovosti in varnosti izdelkov ter konkurenčnejšemu sledenju visokih zahtev zelenega prehoda.« **Nikola Šavle**, direktor KZ Tolmin: «Dejstvo je, da je v slovenski lasti ostala samo še peščica podjetij in zadrug, katere pas se tujcem težje proda, ker so zaradi svoje majhnosti in razdrobljenosti, velikokrat nekonkurenčne. Naša največja prednost sta poreklo in kakovost pridelanih in proizvedenih izdelkov. Tega nam nihče ne more vzeti in slednje lahko zagotavlja dolgoročni obstoj lastne pridelave hrane. Žal so kmetije zaradi klimatskih sprememb, staranja kmetovalcev, zahtevnih tržnih razmer, pomanjkanja delovne sile…izjemno ranljive in delujejo na robu preživetja. Država pa se s svojimi namenskimi inštitucijami ( katerih ni malo) se premalo zaveda kako ranljiva je slovenska proizvodnja hrane in kako pomembno je, da le-ta ostane v slovenskih rokah. Upam, da bodo odločevalci to končno spregledali in iskreno želeli pomagati slovenskemu kmetu pri katerem se vsa zgodba o domači hrani začne in konča. Menim, da smo zadruge in redka slovenska živilska podjetja, za državo še zadnji » popravni izpit«, da se uvedejo boljše prakse in ne ponovijo škodljive napake iz preteklost.« ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/mail-940x400.webp) **Borut Fakin**, direktor VinaKoper: »Povezovanje nam bo omogočalo preživetje na dolgi rok, glede na cenovne pritiske, konkurenco iz tujine ter izzive, ki so povezani s trajnostjo. S tem namreč kupcu sporočamo, da je domača živilska industrija ključna - ne samo za ohranjanje razvoja ter ustvarjanje novih delovnih mest v domačem okolju, ampak predvsem zaradi krepitve lokalne identitete, vrednot in ljudi, s katerimi si delimo skupno zgodovino ter s katerimi živimo ter ustvarjamo bodočnost Primorske regije za naše zanamce. Zato pozivam živilce tudi drugod po Sloveniji, da sledijo našemu zgledu povezovanja.« **Marjan Colja**, direktor Vinakras Sežana: »Veseli me, da prireditev Po Primorsko postaja vse bolj prepoznavna in tradicionalna, zlasti v času, ko potrošniki vse večjo pozornost namenjajo kakovosti in varnosti hrane, ki jo kupujejo. Izdelki zadrug in podjetij, ki se predstavljajo na prireditvi, imajo poleg visoke stopnje kvalitete tudi zajamčeno sledljivost vzdolž celotne živilsko oskrbovalne verige, kar je izjemnega pomena. V prihodnosti si želim, da bi sodelovanje doprineslo k oblikovanju blagovne znamke primorskih proizvajalcev, kar bi nedvomno pripomoglo k večji konkurenčnosti in ohranjanju ugleda ter tradicije izdelkov, ki so del naše kulture in dežele. Del nas.« Direktor Mlekarne Planika in direktorica KZ Idrija, ki se srečanja nista mogla udeležiti, sta sporočila naslednje: **Miran Božič**, direktor Mlekarne Planika: »Mlečni trg v Evropski uniji je zelo dinamičen in se cenovno izredno hitro odziva na povečano ali zmanjšano ponudbo in povpraševanje. Ne glede na to, se v Mlekarni Planika izogibamo kratkoročnim cenovnim nihanjem in skupaj s Kmetijsko zadrugo Tolmin, vodimo stabilno in spodbudno politiko odkupnih cen. Zavedamo se, da je to prvi in osnovni pogoj da se ohranja prireja mleka v Posočju. Ta je zaenkrat še stabilna, se pa z rahlo zaskrbljenostjo oziramo v prihodnost, saj se na kmetijah, kjer ob ostarelih gospodarjih ni mlajših prevzemnikov, reja živine opušča. Premalo je tudi prisotna zavest, da se le s kmetovanjem, in v Soški dolini je to govedoreja, ohranja in vzdržuje obdelana krajina, ki jo ob reki Soči občudujejo obiskovalci iz celega sveta.« **Tina Podobnik**, direktorica Kmetijsko gozdarske zadruge Idrija sporoča: “Podjetja, ki nastopamo skupaj pod blagovno znamko Po Primorsko ponujamo iz svojega lokalnega okolja le najboljše. V našem primeru povezovanja dobi potrošnik izbrane najboljše okuse Primorske na enem mestu. Tako povezovanje in sodelovanje pripomore k večji prepoznavnosti.” | Kmalu tudi kulinarična prireditev v LjubljaniPrimorska živilska podjetja in zadruge v sodelovanju z GZS – Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij že tradicionalno organizirajo kulinarično promocijsko doživetje Po primorsko, ki od leta 2015 poteka v središču Ljubljane. Letošnji dogodek bo v četrtek, 12. septembra, od 11. do 16. ure na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Primorski okusi bodo razvajali čutila obiskovalcev, ob besedi in zvokih primorskih glasbenikov. Na pokušino bodo izbrane dobrote iz mesnih jedi in mesnin, mlečnih izdelkov, ribjih jedi, sadja in zelenjave, testenin ter sonca polna primorska vina. Seveda bodo lahko obiskovalc dobrote tudi kupili. Za glasbeno–zabavni program bodo poskrbeli: Pihalni orkester Marezige in glasbena skupina Ne joči pevec, ki navdušuje z iskrenostjo in energičnim nastopom. Program bo povezoval Iztok Gustinčič. | **PREDSTAVITVE PODJETIJ V SKUPINI PO PRIMORSKO** **KMETIJSKA ZADRUGA TOLMIN – "SALAMERIJA ALPIJA"** Kmetijska zadruga Tolmin se na osnovi tradicionalnih vrednot in izjemnega porekla prilagaja sodobnemu gospodarskemu okolju in sodobnemu kupcu. Svoje izdelke ustvarjajo po starih receptih, po klasičnih metodah z souporabo prednosti modernih tehnologij. Tako kot vsa leta doslej so tudi na letošnjem sejmu Agra bili izdelki nagrajeni z najvišjimi odličji in sicer; Alpska klobasa in Tolminski želodec z zlato medaljo, Domača salama pa s šampionom kakovosti. Razvoj novih in inovativnih izdelkov je v Alpiji stalnica. V letošnjem letu so v sodelovanju s Planiko Kobarid razvili Tolminsko klobaso s sirom Tolminc. Novost je tudi Tolminska panceta narejena iz izključno slovenskega mesa na tradicionalen način. V kratkem na police prihaja »Tolminska bula«. Gre za svinjsko stegno izključno slovenskega porekla najboljše kakovosti, rezano na manjše kose in zoreno ter sušeno na tradicionalen način. Poleg Salamerije Alpija se v KZ Tolmin ponašajo z mrežo maloprodajnih trgovin, ki se razprostira od Bovca do Goriških Brd. Prednjačijo trgovine z živili slednjih je devet, petimi mesnicami, gradbenim centrom, kmetijsko trgovino in trgovino z oblačili. V Tolminu delujeta tudi klavnica in servis kmetijske mehanizacije ter gostilna »Oštarija« v Goriških Brdih. Profesionalen, prijazen, zadovoljen in motiviran kolektiv ter najboljša ponudba so garancija za uspeh. Slednje se odraža v tem, da so trgovine zadruge čedalje bolje obiskane in kljub izredno konkurenčnem okolju dosegajo iz leta v leto vse boljše prodajne rezultate. **VINAKRAS SEŽANA** Vinska klet Vinakras z več kot sedemdesetletno tradicijo predstavlja ponos Krasa. Njihova zgodba, ki se je začela leta 1947, se je skozi desetletja preoblikovala v izjemno vinsko dediščino, katere korenine sežejo globoko v rdečo kraško zemljo ter srca in duše kraških vinogradnikov. S strastjo in odločnostjo kraških vinarjev je Vinakras Sežana vztrajno rasla in postala vodilna klet v kraškem vinorodnem okolišu, ponosno se je povzpela na prestol največjega svetovnega pridelovalca Terana. V njihovih vinih se odraža raznolikost in edinstvenost kraškega vinorodnega okoliša, pri čemer posebno pozornost pritegne Teran PTP – slovenska vinska posebnost. Teran vedno znova navdušuje s svojo intenzivno temno rdečo barvo, prijetno svežino in izrazito sadnostjo. To vino, ki je stoletja cenjeno zaradi svojih zdravilnih lastnosti, je nepogrešljiv spremljevalec suhomesnatih izdelkov in lokalne kulinarike. Pridelava Terana je omejena na Kraško planoto, kjer trte refoška pridobivajo svoj značaj iz rdeče zemlje »terre rosse«, ki je bogata s silikati in železom. Teran pa prejme svoj pečat unikatnosti zahvaljujoč edinstvenim podnebnim značilnostim in spretnim rokam kraških vinogradnikov ter vinarjev. Poleg Terana, ki nosi sinonim Kraškega vinorodnega okoliša, Vinakras Sežana ponosno skrbi tudi za staro avtohtono belo sorto, Vitovsko grganjo, ki v zadnjih letih pridobiva vse več pozornosti in ugleda med ljubitelji vin. Klet Vinakras vsako leto v okviru praznovanja tradicionalnega praznika Terana in pršuta organizira poletni dogodek – KRAS BREZ MEJA. Na tem dogodku se povezujejo z vrhunskimi kraškimi vinarji in izjemnimi kuharskimi mojstri, kar prispeva k izjemni uspešnosti tega doživetja. Ob martinovanju pa pripravijo ekskluzivno doživetje za manjše številko gostov v Kraški kleti iz leta 1861, obogateno z nastopom priznanega glasbenika. Posebej ponosni so na svojo linijo vin La Marie. Vina La Marie izhajajo iz njihovega posestva v Komnu, natančneje iz vinograda pod cerkvijo Device Marije. Ta vina so posebej pridelana iz skrbno izbranega grozdja znotraj enega vinograda – single vineyard selection, ki se nahaja na najboljši legi njihove posesti v Komnu, znani tudi kot »Kraški Pariz« - zaradi svojega kulturnega pomena. Vinakras Sežana – klet s tradicijo, vas vabi, da se podate na nepozabno vinsko potovanje po Krasu in odkrijete čarobnost njihovih vin ter edinstveno kulturno dediščino Kraškega vinorodnega okoliša. **MLINOTEST** Mlinotest je sodobno slovensko živilsko podjetje z več kot 150-letno tradicijo, ki je med potrošniki priljubljeno zaradi svojih svežih in sušenih testenin, moke, kaš in drugih mlevskih izdelkov ter kruha, pekovskega peciva in slaščic. Mlinotestovo poslanstvo je nuditi privlačne, kakovostne in kulinarično dovršene izdelke, ki zadovoljujejo pričakovanja naših kupcev, hkrati pa z razvojem novih izdelkov slediti trendom in potrebam, ki jih poraja sodobni tempo življenja. Leto 2023 je bilo za Mlinotest v marsikaterem pogledu prelomno, saj sta se odvijali dve veliki investiciji – prva v tovarno sušenih testenin, druga pa v mlin. Investiciji bosta poleg povečanja proizvodnih zmogljivosti prispevali k še višji kakovosti in varnosti izdelkov ter zmanjšanem okoljskem odtisu. Velik poudarek pa je bil v minulem letu tudi na posodobitvi celostne grafične podobe podjetja ter komunikaciji nove vizualne podobe embalaže sušenih testenin, ki so osvojila tržišče in srca naših kupcev. **VINAKOPER** Na valovitih gričih ob obali slovenske Istre se od Debelega rtiča do Sečovelj razprostira vinorodni okoliš Slovenska Istra. Izjemne naravne danosti skrbnim istrskim vinarjem omogočajo močno tradicijo vinarstva in vinogradništva, ki jo v podjetju Vinakoper nadaljujejo z delom na desetih sončnih vinogradniških legah, ki se razprostirajo na 580 hektarjih istrske zemlje, kar nam zagotovo daje vedeti, da imamo opravka z velikim in ponosnim vinarjem. Ko pomislimo na Vinakoper, pomislimo na sonce, ki zanesljivo sije z neba vinorodnega okoliša Slovenske Istre in krasi etikete njihovih vinskih steklenic. Od leta 1947 nastajajo v tej kleti v sodelovanju s sončnimi žarki in valovi morja prekrasna vina, ki uspevajo v tem izrazito submediteranskem podnebju, ki na višjih legah začne prehajati v celinsko. A največji ponos Vinakoper je vsekakor refošk, ki ga tamkaj spoštljivo imenujejo kar rubinasti kralj in ima na valovitih gričih ob obali slovenske Istre idealne pogoje za uspevanje. Tako se lahko Vinakoper ponosno krasi z nazivom največjega pridelovalca refoška na svetu. Rubinasti kralj pa ni edini, ki vlada že tisočletja v tej s soncem prepojeni regiji. Njemu ob strani prav toliko časa stoji in vlada kraljica malvazija, ki je drugi ponos Slovenske Istre in Vinakoper. Seveda pa ne smemo pozabiti omeniti muškata, merlota, kaberneta in še vrsto drugih sort, za katere je Vinakoper v svoji danes že 77-letni tradiciji prejel številne odlike za vrhunskost in kakovost. Tako poleg istrskega sonca sijejo v Kopru številna zlata odličja največjih svetovnih vinskih festivalov. **KLET BRDA** Vina iz Kleti Brda pripovedujejo zgodbo edinstvenih briških gričev in družinskih vinogradov. Tristo dvajset družin, združenih v Klet Brda, prideluje na strmih pobočjih grozdje najvišje kakovosti. S predanostjo naravi in bogati tradiciji tako nastajajo vina, ki vam napolnijo življenje.Klet Brda je največja slovenska pridelovalka in izvoznica vin. Ko okušate njihova vina, ste v družbi ljubiteljev vin iz kar 26 držav sveta, ki so znali prepoznati kakovost, raznolikost in dostopnost blagovne znamke Klet Brda. Klet Brda je zavetje našla v podzemlju griča pod mogočnim dobrovskim gradom. Zgrajena je bila leta 1957 kot zadružna klet in še vedno ostaja v 100 % lasti briških vinogradniških družin. Vinogradništvo je v Brdih že od nekdaj način življenja. Strma pobočja gričev terjajo od skrbnika veliko truda in vztrajnosti. Z ročnim delom, v krogu najbližjih, briške vinogradniške družine skrbno negujejo trto in pripomorejo, da postanejo ti težko dostopni kotički vir vam dostopnih vin. Temeljno vodilo Kleti Brda je, da se pridelava velikih vin začne s spoštovanjem do zemlje, skupnosti in prihodnjih generacij. Zavezani k trajnostni pridelavi si vsak dan prizadevajo, da njihova vina nastajajo odgovorno do narave in vinogradnikov. To jim omogoča dolgoročno ekonomsko uspešnost, vam pa trajno zadovoljstvo ob doživljanju njihove trajnostno naravnane vinske zgodbe. Rebula je nesporna vladarica briških gričev, saj obsega kar 27 % vinogradov. V Brda je prišla v rimskih časih in tu našla svoj dom. Je sorta tisočerih obrazov in prisotna v vseh blagovnih znamkah Kleti Brda, med katerimi zagotovo poznate Quercus, Krasno in Bagueri superior. **MLEKARNA PLANIKA** V Mlekarni Planika v Kobaridu ostajamo zvesti naši trdni usmeritvi in odkupujemo in predelujemo samo mleko, ki ga pridelajo naši kmetje na hribovitih terenih v Posočju. Prireja mleka na Tolminskem je zaenkrat še stabilna, se pa z rahlo zaskrbljenostjo oziramo v prihodnost, saj se na kmetijah, kjer ob ostarelih gospodarjih ni mlajših naslednikov, reja živine opusti. Evropski mlečni trg je zelo dinamičen, ponudba in povpraševanje se neprestano spreminjata in cenovna dinamika temu striktno sledi. V Sloveniji, ki je tudi del skupnega evropskega trga, sicer nekoliko manj intenzivno, pa vendar. V Mlekarni Planika se nihanjem odkupnih cen mleka izogibamo, skupaj s Kmetijsko zadrugo Tolmin, vodimo stabilno in spodbudno cenovno politiko z zavedanjem, da je to prvi in osnovni pogoj da se ohranja prireja mleka v Posočju. Premalo pa je v splošnem prisotna zavest, da se le s kmetovanjem in v Soški dolini je to govedoreja, ohranja in vzdržuje obdelana krajina, ki jo ob reki Soči občudujejo obiskovalci iz vsega sveta. V Mlekarni Planika smo zavezani ekološki in trajnostni naravnanosti: \- lastno ekološko posestvu v Bogata v Bovcu s preko 100 molznicami, je glavni vir ekološkega mleka za naše ekološke izdelke: sveže ekološko mleko, ekološki jogurt in ekološki sir. \- s priklopom naše tretje sončne elektrarne, konec lanskega leta, zagotavljamo dobrih 40 % potreb po električni energiji. \- v proizvodnji uporabljamo reciklirane embalažne materiale in v maloprodaji širimo mrežo mlekotočev, kjer si kupci sami natočijo naše sveže mleko in ekološki jogurt ali kefir v lastne, povratne steklenice. \- v lastni čistilni napravi, ki deluje kot biološki reaktor, prečistimo industrijske odpadne vode, ki nastajajo v redni proizvodnji Nosilni izdelki Mlekarne Planika ostajajo Sveže mleko Planika, Sir Tolminc in Maslo Planika, pomembno k ustvarjanju prihodkov in rezultata pa prispevajo tudi drugi: Kefir, Kislo mleko, Pinjenec, Tolminska skuta, širok nabor različnih sirov, albuminska skuta, Soški namaz … ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/ga-anka-lipuscek-miklavic-b-1.webp) **KZ AGRARIA KOPER** Kmetijska zadruga Agraria Koper je ena največjih kmetijskih zadrug splošnega tipa v Sloveniji po odkupu sadja in zelenjave. Glavna področja delovanja so zadružna proizvodnja, veleprodaja sadja in zelenjave, lastna proizvodnja in maloprodaja z živili, neživilskimi proizvodi in agro programom. Vizija KZ Agraria Koper je postati vodilni ponudnik visokokakovostnega, lokalnega, integriranega in ekološko pridelanega sadja in zelenjave v Sloveniji s pestro ponudbo živil, neživilskih proizvodov in specializiranim agro programom. Stremi k trajnostnemu kmetijstvu, podpori lokalnim pridelovalcem ter zagotavljanju svežih in hranljivih pridelkov. Vizija zadruge temelji na ohranjanju okolju prijazne pridelave in zadovoljstvu svojih potrošnikov s proizvodi, ki odražajo edinstvenost istrske zemlje, mediteranskega podnebja in kratkih transportnih poti. KZ Agraria Koper, na področju zadružne proizvodnje, že od leta 1947, združuje pridelovalce vseh obalnih občin in jim nudi podporo v skupnem nastopu na trgu, skrbi za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje s področja kmetijstva, vodenja kmetij, računovodstva ter potrebnih znanj. Z razvojem tehnologije pridelave povečuje sodelovanje z naravo in obseg pridelave. Skrb za zdravje je na prvem mestu, zato so vsi pridelovalci KZ Agraria Koper pristopili k integrirani ali ekološki pridelavi. Integrirana in ekološka pridelava sadja in zelenjave omogočata najvišjo kakovost pridelkov, ki niso le boljši za ljudi, temveč tudi za planet. Tovrsten način pridelave zmanjšuje obremenjevanje okolja in dosega čim boljše naravovesje. Vse to dokazujejo s pridobljenimi certifikati ekološke, integrirane in Global Gap pridelave, ter certifikati Izbrane kakovosti. Zadruga deluje na področju maloprodaje s prodajno mrežo enajstih poslovalnic, od tega so trije večji prodajni centri s ponudbo živil, neživilskih proizvodov in specializiranim agro programom, pet živilskih trgovin, samostojna cvetličarna in dva gostinska lokala. Sveže pridelke istrskih kmetij v večini pridelujejo aktivni zadružniki, kar zagotavlja, da so pridelki vedno okusni, sveži ter pridelani na okolju prijazen način. Kratko skladiščenje in kratke transportne poti dodatno vplivajo na kakovost pridelkov. V svojo ponudbo vključuje čedalje več domačih izdelkov lokalnih kmetij, kot so mlečni izdelki, domače marmelade, domače mesnine in sokovi. KZ Agraria Koper se ponaša tudi z lastno blagovno znamko živil MA'KE Dobro in lastno proizvodnjo sadik zelenjave in sadja ter dišavnic v lastnem razvojnem centru Purissima. Moto KZ Agraria Koper je »Najboljše iz Istre.« **KRAS** Kras je vodilni slovenski proizvajalec pršutov in kraških mesnin. Njegov nabor izdelkov obsega tudi druge vrhunske mesnine kot so salame, različne mortadele in kuhan ter pečen pršut. Z izvrstnim okusom njihovih izdelkov, oprtih na kraško in primorsko tradicijo, so pomemben gradnik slovenske kulinarične pestrosti. Njihova razvojna in investicijska prizadevanja so usmerjena v stalno izboljševanje kakovosti proizvodov. Z izbranimi linijami iz surovine lastne prireje dosegajo najprestižnejši kulinarični segment mesnih izdelkov. V letu 2023 so uspeli z redno prodajo kraških mesnin na zahteven Japonski trg in razvili linijo kraškega pršuta in pancete Selection Club 400 iz slovenske surovine. V Krasu namenjajo pozornost tudi zelenemu prehodu in digitalizaciji. Po izgradnji sončne elektrarne v lanskem letu so v letošnjem letu uvedli sodoben proizvoden informacijski sistema ki povečuje učinkovitost proizvodnega in ekspeditnega procesa. Solidno poslovanje v preteklih petih letih ga uvršča med srednje velika a uspešnejša mesno predelovalna podjetja v državi. Kras d. o. o. zagotavlja varno zaposlitev 150 sodelavcem, partnerjem pa zanesljivega in predanega dobavitelja. V združenju Po primorsko sodelujejo od njenega začetka in z ostalimi članicami delimo vrednote pripadnosti in zavezanost primorski gastronomski regiji, njenemu razvoju in tradiciji. **KGZ IDRIJA** KGZ Idrija Ima lastno klavnico, predelavo mesnih izdelkov, tri tehnične in štiri živilske trgovine ter dve mesnici. Letno odkupijo 4.000.000 litrov mleka, katerega prodajo Ljubljanskim mlekarnam in Mlekarni Planika v Kobarid. Odkupujejo govejo živino lokalnih kmetij izključno s certifikatom Izbrana kakovost Slovenije ter drobnico. KGZ Idrija povezuje kmetije razgibanih in strmih območji občine Idrija in Cerkno, kjer je edina možna kmetijska panoga živinoreja. Dodatno oviro in višje stroške obdelovanja kmetijskih površin predstavlja rasparceliranost terena. Pogoji za kmetovanje so zahtevni. Kmetijstvo v teh krajih nikoli ni bilo lahko, kar se odraža predvsem na kmetovalcih, ki so vztrajni, delovni in pošteni. Ponosni so na njih, saj skrbijo, da je krajina obdelana, poseljena in urejena. Kraji, vasi, zaselki na idrijskem in cerkljanskem so neizmerno lepi tudi na račun ljudi, ki skrbijo, da je zemlja obdelana. KGZ Idrija združuje lokalne pridelovalce in predelovalce, kar se odraža na policah njihovih trgovin. Izbrana lokalna kvalitetna hrana na enem mestu bogati ponudbo krajev in je odraz načina življenja ljudi. Na to so ponosni. Dobro sodelujejo s sosednjimi zadrugami in živilskimi podjetji Primorske vse s ciljem, da slovenskemu potrošniku ponudijo le najboljše. Zavedanje, da bo vsem lažje in lepše, če bodo povezani , delali skupne zgodbe za iste cilje je ključ do uspeha in zadovoljstva. **PIVKA PERUTNINARSTVO** Pivka perutninarstvo je vodilni ponudnik visokokakovostnega piščančjega mesa za peko in žar ter že pripravljenih piščančjih izdelkov blagovnih znamk Pivka in Njami. Podjetje 80 % svojih izdelkov proda na domačem trgu, preostalih 20 % pa izvozi v več kot 18 držav po svetu. Pivka je v 100 % slovenski lasti in se ponaša s tradicijo, ki sega vse do leta 1959. Trajnost je v podjetju globoko zakoreninjena. Zavezani so odgovornemu ravnanju in vedno skrbijo, da delajo tisto, kar je prav. Pivka je prvi proizvajalec mesa v Sloveniji, ki potrošnikom ponuja stalen izbor slovenskega piščančjega mesa iz skrbne reje, 100 % brez uporabe antibiotikov. To pomeni, da Pivkini piščanci v celotnem času reje niso prejeli nobenega antibiotika, kar prispeva k ohranjanju zdravja naravnega ekosistema in družbe. Prednost podjetja je celovit sistem nadzora kakovosti, ki pokriva vse faze od pridelave krmil, reje piščancev do končnega izdelka. Z izbiro mesa blagovne znamke Pivka lahko potrošniki brez dvoma vedo, da so izbrali dobro zase, svoje bližnje, družbo in okolje. Sedež podjetja se nahaja na podeželju, v vasi Kal, kjer deluje tudi lastna tovarna krmil. Od leta 2018 deluje specializiran center za predelavo mesa Pivke v Kromberku pri Novi Gorici (nekdanji MIP). Skrbna reja piščancev poteka na 60 družinskih kmetijah, predvsem na Krasu in v Vipavski dolini. **DELAMARIS** Delamaris je ponudnik visoko kakovostnih ribjih izdelkov iz povsem naravnih sestavin iz lastnega razvoja in proizvodnje. Blagovna znamka Delamaris je sinonim tradicije ribjih jedi od leta 1879. Je garancija kakovosti, varnosti in odličnega okusa. Delamaris je edini slovenski ponudnik že pripravljenih visoko kakovostnih ribjih izdelkov iz povsem naravnih surovin. Narejeni so izključno iz ribe, zelenjave, stročnic, žitaric ter izbranih olj. Ribe z zelenjavo in v olju so brez aditivov – brez konzervansov, ojačevalcev okusa, barvil. Najbolj poznani izdelki so tradicionalna Turistična pašteta, skuše z zelenjavo Izola Brand, Weekend in Picnic ter Fileti skuše v Mediteran olju. Bogastvo zgodb odličnih ribjih dobrot ima že več kot 145-letno tradicijo, ki se prenaša na mlajše generacije, ki iščejo nove okuse že pripravljenih prigrizkov brez glutena, bogatih z omega 3 maščobnimi kislinami in vitaminom D. Vrhunska kakovost Delamarisa je priznana več kot 25-ih državah širom sveta. Vir/Foto: Primorska živilska podjetja