Pridelovalci zelišč si želijo več povezovanja s strokovnimi institucijami

Udeleženci okrogle mize o prihodnosti pridelave in predelave zelišč v Sloveniji, pripravljene v sklopu Eko kul festivala, so se strinjali, da potrebujejo strateške usmeritve, ki bi služile kot smernica za pripravo ukrepov podpore sektorju. Kot sektor so namreč spregledani in preslišani, so opozorili, a hkrati priznali, da so za to deloma krivi sami, saj ne nastopajo povezano in številčno. "Nismo glasni, ampak samo čakamo, kaj nam bo država dala," je opozoril **Milan Kalan**, ki se s pridelavo zelišč ukvarja že 30 let. Dodal je, da se že 25 let neuspešno bori za uvedbo statusa zeliščarja, a ker jih je registriranih premalo, se nič ne premakne. Po njegovih besedah se vsi, ne samo pridelovalci zelišč, povezujejo le takrat, ko nastanejo tržni viški, najbolj pa jim nepovezovanje očitajo tisti, ki bi morali biti vzor. V tej luči je navedel različna ministrstva, "ki se med seboj ne povezujejo in drug za drugega ne vedo, kaj počnejo". Prav tako je pomembno povezovanje baze, torej pridelovalcev zelišč, z institucijami, ki imajo znanje, ki ga lahko prenašajo na zeliščarje, je menil Kalan in izpostavil različne razpise, ki so "narejeni za velike kmetije". In medtem ko kmetije z več deset hektarji zaposlujejo manj kot deset ljudi, je na 80 hektarjih zeliščarstva zaposlenih 1000 ljudi, je dejal. "A o tem, da z zeliščarstvom vzdržujemo tisoč delovnih mest, tudi ljudi, ki imajo delovne omejitve in na klasičnih kmetijah ne morejo delati, se ne govori," je bil kritičen. Udeleženci okrogle mize so izpostavili tudi dvojna merila, s katerimi se soočajo. Pri obdavčitvi so namreč nasadi zelišč ovrednoteni z 1,5-kratnikom trajnih nasadov, ko pa s temi istimi nasadi pridobivajo subvencije, so ovrednoteni kot njive, posledično je podpora nižja, so navedli. Strinjali so se, da je farmacevtska industrija slovenskim pridelovalcem zelišč nedostopna, saj potrebuje velike količine. Poleg tega v Sloveniji ni neomejenih razpoložljivih površin. Okrog 78 odstotkov države je v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), kjer sicer so možnosti za pridelavo zelišč, a so tudi ta zemljišča majhna, razdrobljena. Je pa na teh zemljiščih po njihovih navedbah mogoče pridelati visokokakovostna zelišča. Velikost pridelave in predelave zelišč se sicer počasi povečuje in presega prodajo na domu, stojnicah in tržnicah, kar zahteva več koordinacije in vzpostavitev ustrezne infrastrukture. "Če bomo imeli trg in povpraševanje, se lahko odkupni centri lahko hitro postavijo," je menila direktorica Raziskovalno izobraževalnega središča Dvorec Rakičan in ustanoviteljica ekološke zeliščne kmetije Vidov brejg v Fokovcih na Goričkem **Tatjana Buzeti**. Nove možnosti se bodo pridelovalcem in predelovalcem zelišč odprle jeseni, ko bodo morale vzgojno-izobraževalne ustanove skladno z novimi smernicami zagotavljati 30 odstotkov količin prehrane, pridelane na ekološki način, kamor spadajo tudi izdelki iz zelišč, kot so na primer čaji. "Sedaj je pritisk ne samo na šolah, da zagotovijo potrebne količine, ampak tudi na nas pridelovalcih, da se ustrezno organiziramo in izdelke ponudimo javnemu sektorju," je podčrtala Buzeti. Napovedala je še več podobnih okroglih miz in širšo razpravo o pridelavi zelišč, ki bo osnova za oblikovanje ustreznih strateških dokumentov. V kratkem naj bi se sestali tudi s predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. | 2. Festival naboralništva 1.in 2.junijaSlovenski nabiralci tudi letos pripravljajo festival nabiralništva. Namenjen je vsem ljubiteljem divje hrane in ohranjanju znanja, ki izhaja iz bogate tradicije zeliščarstva. Festival nabiralništva bo potekal 1. in 2. junija 2024. Začel se bo 1. junija ob 9. uri, in sicer z delavnicami v naravi po vsej Sloveniji. Vodili jih bodo slovenski nabiralci in gobarji ter tako širili znanje o divji hrani, udeležencem pa bodo predajali tudi načela nabiralniške etike in spoštovanje do narave. | Vir: Sta Foto: Arhiv Instore