Pridelavi žit namenjenih nekoliko več njivskih površin

Od tega je bilo 70 odstotkov krmnih žit, preostalo pa so bila krušna žita. Na nekoliko večjem obsegu površin so rasli tudi krompir, koleraba, korenje in sladkorna pesa, na manjšem pa oljnice. Med krušnimi žiti so letos posejali največ pšenice, ki je rasla na 28.251 hektarjih oz. na pet odstotkov večji površini kot lani. Obseg njivskih površin s piro se je zmanjšal za 29 odstotkov na 447 hektarjev. Rž in soržica sta pokrivali 1018 hektarjev oz. za približno četrtino več površin kot lani, je danes objavil državni statistični urad. Krmna žita so pridelovali na skoraj 73.000 hektarjih, kar predstavlja 40 odstotkov vseh njivskih površin. Letos je bilo med krmnimi žiti ponovno posejane največ koruze za zrnje, rasla je na 44.266 hektarjih oz. za sedem odstotkov večji površini kot lani. Ječmena je bilo za tri odstotke manj, ozelenil je na nekaj manj kot 22.000 hektarjih površin. Tritikalo so posejali na 5209 hektarjih, kar je podobna količina kot lani, oves pa je zorel na 875 hektarjih njiv. Za dva odstoka oz. na 2945 hektarjev se je povečala površina njiv za pridelavo krompirja. Za 63 odstotkov na 93 hektarjev pa so se povečale njivske površine za pridelavo krmne pese, kolerabe in korenja. Za več kot polovico oz. na 114 hektarjev se je povečalo tudi število njivskih površin s sladkorno peso. Oljnice so pokrivale 9612 hektarjev površin oz. za okoli odstotek manj kot lani. Povečal se je obseg površin, posejanih s sojo in sončnicami, zmanjšal pa obseg površin oljnih buč, konoplje za olje in oljne ogrščice. Soja je obsegala več kot 3000 hektarjev oz. za 30 odstotkov več površino kot lani, za pet odstotkov na 609 hektarjev se je povečala tudi površina, posejana s sončnicami. Površina pri bučah za olje se je znižala za 20 odstotkov na 3000 hektarjev. Oljna ogrščica je rasla na štiri odstotke manjši površini oz. na 2831 hektarjih. Za 25 odstotkov na 100 hektarjev so se skrčile tudi površine s posejano konopljo za olje. Površinam za pridelavo krme za živino so letos namenili za okoli dva odstotka več površin ali 55.335 hektarjev. Koruze za silažo so posejali na 26.970 hektarjih, kar je približno tolikšen obseg površin kot lani. Detelja je rasla na okoli 1700 hektarjih, kar je za 19 odstotkov manj površin kot lani, lucerna pa na okoli 2900 hektarjih oz. na dveh odstotkih površin manj. Travno-deteljne mešanice so obsegale okoli 7000 hektarjev površin ali za 20 odstotkov manj, medtem kot se je obseg površin z deteljno-travnimi mešanicami povečal za 27 odstotkov na več kot 5000 hektarjev njiv. Za 18 odstotkov na skoraj 11.000 hektarjev so se povečale tudi površina, posejane s travami in travnimi mešanicami. Obseg površin s hmeljem pa se je v primerjavi z lani znižal za šest odstotkov na 1524 hektarjev. Kot so pojasnili statistiki, je hmelj trajnica, ki se več let prideluje na isti površini, ko se nekoliko izrodi, pa jo je treba ponovno zasaditi. Čas med skrčenjem nasada in ponovno zasaditvijo (imenovan premena) pa lahko traja različno dolgo, v tem času pa se po navadi v hmeljišču prideluje neka druga kulturna rastlina. V prahi je bilo letos 1200 hektarjev njivskih površin oz. za 51 odstotkov manj, medtem ko jih je bilo lani za 53 odstotkov več.