Približno 200 ljudi s finančnim premoženjem med 20 in 100 milijonov dolarjev

Individualno finančno premoženje večine ostalih medtem v povprečju ne dosega 250.000 dolarjev. Kot so sporočili iz svetovalnega podjetja, so za globalno raziskavo, v katero je vključena tudi Slovenija, uporabili podatke na podlagi globalnega sistema nacionalnih računov (SNA), pridobljenih od centralnih in poslovnih bank. Porazdelitev finančnega premoženja v Sloveniji kaže zanimivo bipolarno sliko, je ob tem poudarila izvršna direktorica in partnerka pri Boston Consultin Group **Melanie Seier Larsen** (na fotografiji). Ob tem je poudarila, da je približno 40 odstotkov celotnega finančnega premoženja v lasti tistih z manj kot 250.000 dolarji (približno 224.000 evrov), medtem ko je v svetovnem merilu teh le 32 odstotkov. Na drugi strani pa je, kot je dejala, opazna velika koncentracija premoženja v rokah majhnega števila res zelo bogatih ljudi, ki imajo v lasti več kot 100 milijonov dolarjev finančnega premoženja. "Ti imajo v lasti 30 odstotkov celotnega finančnega premoženja v Sloveniji v primerjavi s 13 odstotki na svetovni ravni," je ponazorila Seier Larsen. Neto osebno finančno premoženje v Sloveniji se je v obdobju od 2017 do konca 2022 na letni ravni povečevalo po povprečni 6,4-odstotni stopnji in doseglo 100 milijard dolarjev ali okoli 90 milijard evrov, do leta 2027 pa naj bi se v povprečju na leto povečevalo za 6,1 odstotka, je med drugim še ugotovila raziskava. Slovenija izstopa tudi z deležem denarnih vlog in gotovine v finančnem premoženju, je še poudarila Seier Larsen. Depoziti in gotovina predstavljajo približno polovico celotnega premoženja Slovencev, kar je nad vzhodnoevropskim (46-odstotnim) in svetovnim (30-odstotnim) deležem, po pričakovanjih pa bodo še naprej rasli. Medtem pa se zmanjšujeta tako delež delnic kot tudi dolgoročnega življenjskega in pokojninskega varčevanja, kar lahko v okolju tako visoke inflacije povzroči izgubo realne vrednosti osebnega premoženja, je opozorila Seier Larsen. Ko gre za stvarno premoženje, kot so nepremičnine, premičnine, plemenite kovine in podobno, pa je po podatkih Boston Consulting Group njegova vrednost v Sloveniji med 2017 in 2022 rasla po 7,1-odstotni letni stopnji in dosegla prav tako približno 100 milijard dolarjev. To premoženje pa se bo po napovedih do leta 2027 v povprečju povečalo za 5,6 odstotka na leto in doseglo 200 milijard dolarjev. Globalni podatki raziskave sicer kažejo, da se je finančno premoženje posameznikov lani prvič po 15 letih zmanjšalo, in sicer za štiri odstotke na skupno 255.000 milijard dolarjev, pri čemer gre za prvi upad po gospodarski krizi leta 2008. Leto pred tem se je njegova vrednost povečala za deset odstotkov, kar je bila ena najizrazitejših rast v več kot desetletju. V Sloveniji se je finančno premoženje lani povečalo za dva odstotka. Med vzroki za upad na svetovni ravni so v družbi izpostavili inflacijo in zvišanje obrestnih mer ter slabe rezultati na kapitalskih trgih kot posledico geopolitičnih negotovosti zaradi vojne v Ukrajini. Kot so še izpostavili v družbi, naj bi bil lanski upad kratkotrajen, saj naj bi se premoženje letos povečalo za pet odstotkov na 267.000 milijard dolarjev.