Približevanje afriške prašičje kuge terja nadgradnjo informacijskega sistema

Pri nas primer te nalezljive bolezni še ni bil potrjen, bo pa zaradi približevanja bolezni Sloveniji med drugim treba nadgraditi obstoječi informacijski sistem in aplikacije za upravljanje izbruhov. Afriška prašičja kuga je v EU prisotna od leta 2014. Konec letošnjega junija sta prve primere zabeležili tudi Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Eden izmed potrjenih primerov na Hrvaškem je bil na območju Karlovške županije, približno 50 kilometrov stran od meje s Slovenijo, so po seji vlade sporočili iz Urada vlade za komuniciranje (Ukom). Poleg Hrvaške se afriška prašičja kuga med drugim širi tudi po sosednjih Italiji in Madžarski. Za hitro in učinkovito ukrepanje ob morebitnem pojavu te bolezni pri nas je po mnenju vlade nujno treba zagotoviti nadgradnjo obstoječega informacijskega sistema in aplikacij za upravljanje izbruhov. Prav tako je treba vzpostaviti aplikacije za spremljanje skupin za aktivno iskanje, posodobiti in dopolniti potrebno opremo v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) ter kadrovsko okrepiti NVI in Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. "Preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje afriške prašičje kuge je prednostna naloga EU, saj bolezen ne predstavlja resne nevarnosti le za prašičerejski sektor, ampak tudi za populacije divjih prašičev in okolje in zahteva multidisciplinarni pristop in tesno sodelovanje med različnimi službami in deležniki v državah članicah in na ravni EU," so pojasnili na Ukomu. Slovenija je konec leta 2020 sprejela zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, ki določa pristojnosti in odgovornosti različnih služb in deležnikov pri ukrepanju v primeru te bolezni pri divjih prašičih. "Če se zaradi zagotavljanja virov izkaže potreba, bo predlagana tudi sprememba zakona," so poudarili na Ukomu. Zaradi približevanja afriške prašičje kuge Sloveniji se je v petek, 14. julija, že sestala skupina strokovnjakov z različnih področij, imenovana na podlagi tega zakona. Pripravila je predlog območja z visokim tveganjem in ukrepov na tem območju, kot je na primer aktivno iskanje poginulih divjih prašičev. V ponedeljek se je nato sestalo Državno središče za nadzor bolezni, ki je ta predlog potrdilo. Območje visokega tveganja zajema območje osmih lovskih družin, del lovišč s posebnim namenom (Banja Loka, Predgrad, Sinji vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor ter območje revirja Lapinje Lovsko upravljavskega območja Kočevsko). Med ukrepe na tem območju med drugim sodijo izvajanje aktivnega iskanja poginulih divjih prašičev, povečano vzorčenje in preiskave na afriško prašičjo kugo tako pri domačih kot pri divjih prašičih ter poostren nadzor nad izvajanjem biovarnostnih in drugih predpisanih ukrepov.