Pred dnevom slovenske hrane o prednostih lokalne pridelave

Organizatorji so zadovoljni z razširjenostjo te pobude, želijo pa si, da bi dan prerasel v teden slovenske hrane. Uporaba lokalno pridelane hrane ima po njihovih besedah namreč številne multiplikativne učinke. Po dvanajstih izvedbah tradicionalnega slovenskega zajtrka je dogodek postal tradicionalen, za kar imajo zasluge vsi partnerji s posebnim poudarkom na slovenskih kmetih, je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije **Roman Žveglič**. "Posebno zahvalo velja nameniti tistim kmetom, ki so uspeli v lokalnih skupnostih tradicionalni slovenski zajtrk nadgraditi v oskrbo šol in vrtcev z lokalno hrano vse leto," je dejal. Letos je k projektu pristopila velika večina šol in vrtcev, marsikje pa bodo dejavnosti potekale ves teden in ne le en dan, je povedal minister za vzgojo in izobraževanje **Darjo Felda**. Šole so glede načina izvedbe namreč precej samostojne. "Pomembno pa je, da se poudarja tudi kulturno-vzgojni vidik slovenske hrane," je dejal. Slovenija se lahko po besedah **Irene Simčič** z Zavoda RS za šolstvo pohvali z enim najbolje urejenih sistemov šolske prehrane. "Je ena redkih držav, ki ima to področje zakonsko urejeno," je poudarila. Starše je pozvala, naj bodo z zdravim prehranjevanjem tudi sami zgled otrokom. Stanovske organizacije čebelarjev, kmetov in zadrug si prizadevajo, da bi dan slovenske hrane prerasel v teden. Kot je poudaril predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) **Boštjan Noč,** se je tudi ideja o dnevu slovenske hrane sprva zdela težko uresničljiva, a se je dobro prijela, zato so optimistični, da jim bo uspelo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pobudo podpira, je povedala generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar. Potrošniki morajo po njenih besedah namreč še bolje spoznati koristi kupovanja lokalno pridelane hrane. Multiplikativne učinke kupovanja lokalno pridelane hrane - med drugim z vidika zmanjševanja vplivov na okolje - je izpostavil tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije **Borut Florjančič**. Zadruge lahko po njegovih besedah pomembno prispevajo k oskrbi javnih zavodov z lokalno hrano. Letošnji tradicionalni zajtrk bo v znamenju kruha. Kruh je ena od sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka, ker pa letos obeležujemo mednarodno leto prosa, bo temu žitu namenjena posebna pozornost. "Ponudba kruha in pekovskega peciva na slovenskem trgu je verjetno bogatejša kot kjer koli drugje," je poudaril **Danilo Kobal** iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, sicer predsednik uprave Mlinotesta. V okviru projekta bo v petek potekala tudi posebna oddaja za otroke na Televiziji Slovenija. Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je bil na pobudo ČZS prvič organiziran leta 2011, sestavljajo kruh, mleko, maslo, med in jabolko ali drugo slovensko sadje. Vsa živila morajo biti slovenskega porekla, pobudniki projekta pa sodelujoče vabijo, naj živila za zajtrk kupijo pri lokalnih ponudnikih. *Vir: Sta* *Foto: Arhiv Instore*