Posvet o trajnostnem ravnanju z odpadki

Pogovor je tekel v smeri reševanja problematike z odpadki v Sloveniji in vzpostavitvi celostnega in delujočega sistema upravljanja z odpadki. Prof. dr. **Roland Pomberger**, vodja Katedre za tehnologijo predelave odpadkov in ravnanja z odpadki na Univerzi v Leobnu, Avstriji, je opozoril na težave s sistemom upravljanja odpadkov v Sloveniji. Slovenija ima namreč zelo majhne zmogljivosti sežiganja odpadkov, zaradi česar jih mora posledično izvažati, kar pomeni plačevanje visokih cen brez koristi energetske izrabe. Dejstvo je, da se nekaterih mešanih odpadkov preprosto ne da reciklirati in njihovo odlaganje na deponije proizvede kopico dolgotrajnih posledic za okolje, vključno z emisijami toplogrednih plinov. V primeru, ko reciklaža ali ponovna uporaba nista mogoči, prof. dr. Pomberger poudarja, je »inteligentna termična izraba odpadkov sestavni element modernega ravnanja z odpadki.« Nadaljeval je, da v okviru Evropskih uredb, ki določajo pravni in tehnični okvir za sežiganje odpadkov, ni znanstvenih dokazov, ki bi neposredno povezovali sežiganje ali sosežiganje odpadkov z okoljskimi ali zdravstvenimi težavami. Pod pogojem, da so te izvedene v skladu s predpisanimi standardi. Prof dr. **Filip Kokalj**, izr. prof. Katedre za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo na Univerzi v Mariboru, je predstavil pričakovanja Evropske unije v kontekstu krožnega gospodarstva in poudaril, da je konkurenčnost evropskega gospodarstva ogrožena. Evropa vsako leto proizvede približno pet ton odpadkov na prebivalca - od teh je samo dobra tretjina učinkovito reciklirana. Zato je nujno, da Evropa usmeri svoja prizadevanja k učinkovitejši rabi materialov. Ob tem je prof. Kokalj navedel, da bodo do leta 2035 države članice morale reciklirati vsaj 65 % komunalnih odpadkov in omejiti delež odpadkov, ki se odlagajo na deponije, na manj kot 10 %. Poudarili je pomen iskanja alternativnih rešitev, kot je termična izraba. Ta omogoča, da se materialni in energetski potenciali odpadkov izkoristijo za zadovoljevanje energetskih potreb prebivalstva in industrije, kar zmanjšuje odvisnost od uvožanja energentov. V zadnjem izmed uvodnih nagovorov je prof. dr. **Renato Šarc**, profesor na Katedri za tehnologijo predelave odpadkov in ravnanja z odpadki na Univerzi v Leobnu, predstavil razvoj sistema upravljanja z odpadki v Sloveniji ter primerjavo s sosednjimi državami. Boljšemu razumevanju tematike termične izrabe odpadkov med splošno javnostjo (ne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah Evropske unije) je namenjen dokument Stališče o krožnem gospodarstvu glede proizvodnje, kakovosti, zagotavljanju kakovosti in uporabe goriva iz odpadkov SRF v cementni industriji. Pripravila sta ga prof. dr. **Roland Pomberger** in doc. dr. **Renato Šarc** z avstrijske univerze Montanuniversitaet Leoben, objavila pa platforma WeThink. Sledil je posvet, ki ga je povezoval direktor Inštituta za strateške rešitve, **Tine Kračun**. Razprava se je osredotočila na strateški pomen upravljanja odpadkov za državo, njeno nacionalno varnost, gospodarsko infrastrukturo in kakovost življenja ljudi. Sodelujoči so predstavili različne vidike, svoja stališča in izkušnje ter potencialne rešitve. **Izzivi ravnanja z odpadki** **Franc Dover**, predsednik GIZ SLOCERO in direktor Javnega podjetja Snaga Maribor je opozoril, da je Slovenija močno usmerjena v potrošništvo in nima zadostnih zmogljivosti za lastno energetsko oskrbo. »Pri storitvah, kot je ravnanje z odpadki, vseh izzivov ni mogoče rešiti le z dejavnostmi enega podjetja,« je poudaril potrebo po sistematičnem pristopu. Nadaljeval je **Dragan Trivunčević**, predstavnik javnega podjetja VOKA Snaga d.o.o. »Stroški in cene naraščajo. Prisiljeni smo izvažati odpadke v tujino, čeprav bi jih lahko doma uporabili za proizvodnjo toplote in električne energije.« »Odpadke izvažamo v Bosno, Hrvaško in Madžarsko, saj v Sloveniji ni ustrezne infrastrukture. Če ne bomo imeli zmožnosti za termično izrabo, bodo ključne surovine v prihodnosti dražje kot danes.« je dodal Jure Fišer, direktor podjetja Surovina. Tudi **Darja Figelj**, direktorica podjetja Interzero je opozorila, da država neustrezno upravlja z odpadki. »Velik del embalaže, proizvedene v Sloveniji, konča v državah tretjega sveta,« je dejala. Tam so zmogljivosti za učinkovito ravnanje z uvoženimi odpadki pogosto pomanjkljiv. Opozorila je še, da »zakonodajo danes pišejo civilne iniciative, katerih interesi so netransparentni.« **Izkoriščanje odpadkov** Po besedah **Gregorja Golje** iz Energetike Ljubljana je Ljubljana imela tri primerne lokacije za izgradnjo sežigalnic. »V letu 2007 je bila narejena prva študija potencialnih lokacij, po kateri se je izkazalo, da sta dve lokaciji najprimernejši. Prva je bila tik ob stoječi termoelektrarni-toplarni Ljubljana, druga pa ob Letališki cesti.« Za lokaciji so bili že takrat sprejeti projektni načrti in opravljene prve študije, po katerih je le še termoelektrarna ostala v igri. Znotraj Energetike Ljubljana so v letu 2022 hitro izvedli revizijo študije iz leta 2007, ki je naposled pokazala, da je bila povprej izločena lokacijo ob deponiji Barje bistveno bolj primerna. »Takrat je bila predvidena skupna toplotna moč te sežigalnice okoli 40 MW,« po izgradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki RCERO ter potencialnega uvoza iz še dveh regijskih centrov iz Jesenic in Zasavja, bi bila toplotna moč »skoraj dvakrat večja - 73 MW.« »V naravi vsaka organska snov prej ali slej konča kot vir energije. Termična izraba je morda dnu hierarhije, vendar se ji ne bomo izognili. Vsaka družba bo uspešna le, če bo znala rešiti svoje težave učinkovito. Problematiko pa je smiselno reševati čim bližje nastanka - da se izognemo transportu. Zato je tudi treba razmišljati o termični izrabi tam, kjer energijo potrebujemo. Na primer v večjem industrijskem objektu, kjer energija poganja proizvodne procese. Pri nas proizvajamo cement, surovino, ki jo kot družba potrebujemo. Cement lahko proizvajamo z uporabo fosilnih goriv ali pa z uporabo visokokaloričnih odpadkov. Če razmišljamo z vidika energetske učinkovitosti, je bolj smiselno uporabljati odpadke, ki nastanejo blizu nam, kot uvažati premog.« je komentiral dr. **Tomaž Vuk**, predsednik uprave Alpacem Cement. **Kislo jabolko ali rešitev za Slovenijo?** **Sebastijan Zupanc**, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva na GZS je omenil pomen glob, ki jih morajo države plačati v primerih plastike, ki je ne reciklirajo. »Ko se primerjamo z Evropo, je Slovenija relativno dobra. Ljubljana je bila prepoznana kot najboljša pri zbiranju komunalnih odpadkov, saj je infrastruktura za zbiranje odpadkov nad povprečjem.« Glede energetske izrabe odpadkov je povedal, da učinkovitost šepa. »Pri nas je premalo strokovne debate o tem. Vendar je termična izraba odpadkov za politiko kislo jabolko, v katerega pa mora ugrizniti.« Poraja se vprašanje, kako se tega lotiti. Po mnenju gospoda Zupanca bi lahko država »igrala bolj aktivno vlogo pri izgradnji te družbeno pomembne infrastrukture.« Mag. **Bernarda Podlipnik** iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je v debati izpostavila pomen okoljsko korektnosti in energetske samozadostnosti. Leta 2012 je MOPE predvideval gradnjo objektov za termično obdelavo odpadkov v Ljubljani in Mariboru, vendar se je projekt ustavil. Podlipnikova je poudarila je problem učinkovitih nadzornih služb ob pojavu prekrškov ter potrebo po vključujoči komunikaciji in transparentnem informiranju vseh deležnikov. »Slišali smo primere upravljanja z odpadki v nekaterih evropskih državah, ki so tudi globalni referenčni primeri«, je misli povzel direktor ISR, **Tine Kračun**. Avstrija velja za državo, ki ima izjemno močno zeleno politiko, kljub sežiganju odpadkov. Na začetku so se tudi v Avstriji srečevali s številnimi nasprotniki izgradnje prvih objektov za termično obdelavo odpadkov. »Gre za proces,« pravi prof. dr. Pomberger. »Po izgradnji prve sežigalnice se je izkazalo, da ne povzroča negativnih posledic.« Pomemben mejnik v ravnanju z odpadki v Avstriji je bila prepoved odlaganja na deponije leta 2004, kar je spodbudilo iskanje alternativnih rešitev za sežig in sosežig odpadkov, kar je podpiralo tudi avstrijsko ministrstvo za okolje. Ob zaključku dogodka je direktor ISR, **Tine Kračun** izpostavil pomen zelene preobrazbe Evrope, ki je tudi globalno vodi na področju zelenega prehoda. Slovenija si svoj ugled v svetu gradi na promociji zelene politike in naprednega gospodarstvo. »Da pa lahko ta dva koncepta uveljavljamo tudi v praksi, pa moramo vzpostaviti učinkovit in uravnovešen sistem upravljanja z odpadki. To bomo dosegli z sprejemanjem informiranih odločitev na podlagi pravih podatkov.« je zaključil Kračun. Vir/Foto: Inštitut za strateške rešitve