Poročilo MKGP o analizi podatkov o cenah, količinah in poreklu izdelkov za obdobje od januarja do decembra 2024

Na podlagi Odredbe o zbiranju podatkov v verigi preskrbe s hrano (Uradni list RS, št. 132/23), izdane na podlagi Zakona o kmetijstvu, je MKGP v letu 2024 zbiralo podatke o cenah, količinah in poreklu kmetijskih in živilskih proizvodov, določenih v odredbi. Namen zbiranja, spremljanja in analize podatkov je zajem podatkov in analiza stanja v verigi preskrbe s hrano, poleg tega je na daljši rok cilj zbiranja in analiziranja podatkov vzpostaviti sistematično spremljanje cen in količin glede na poreklo po posameznih verigah vrednosti v slovenskem agroživilstvu, kar lahko pripomore k bolj ciljno usmerjeni politiki razvoja prehranskih verig. Poročilo je sestavljeno iz treh delov oziroma analiz. Vključuje analizo trendov v verigi preskrbe s hrano v državah članicah EU, analizo statističnih podatkov in makroekonomskih kazalnikov na nacionalni ravni ter analizo podatkov, zbranih na podlagi odredbe, od januarja do vključno decembra 2024. Prva analiza temelji na podatkih Eurostata, FAOSTAT in ECB. Analiza statističnih podatkov in makroekonomskih kazalnikov na nacionalni ravni temelji na podatkih Statističnega urada Republike Slovenije in Eurostata. Podatki za zadnjo analizo so bil pridobljeni s strani zavezancev za pošiljanje podatkov (pridelovalci, posredniki, predelovalci in trgovci), ki so od januarja do vključno decembra 2024 pošiljali podatke o ponderiranih cenah in količinah glede na poreklo. Predmet spremljanja na podlagi navedene odredbe so kmetijski pridelki in živilski proizvodi, ki se uvrščajo v sektorje žita, mesa, mleka, jajc, sadja in zelenjave. Skupno število vseh zavezancev, ki so bili dolžni pošiljati podatke, je bilo 165. Nekateri zavezanci so nastopali v več vlogah, zato so morali za vsak mesec oddati več poročil. Skupno število mesečnih poročil se je tako gibalo do največ 232 poročil. Letno poročilo je pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, s katerim je MKGP sklenilo pogodbo za izdelavo študije. Rezultate študije je Inštitut za ekonomska raziskovanja dne, 9. julija 2025 predstavil projektni skupini, ki je sestavljena iz vseh glavnih deležnikov v verigi preskrbe s hrano (Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije in Trgovinske zbornice Slovenije) ter predstavnikov drugih resornih ministrstev in strokovnih inštitucij (ministrstev za finance ter za gospodarstvo, turizem in šport, Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Statističnega urada). Iz sklepa poročila izhaja, da je bila leta 2024 preskrba s hrano v Sloveniji zaznamovana z umirjanjem inflacije v segmentu hrane, hitrejšo rastjo realnih plač in večjo kupno močjo potrošnikov, medtem ko so kmetje kljub znižanju cen gnojil in goriv še vedno občutili finančne pritiske zaradi podražitve semen in sadik ter višjih veterinarskih stroškov in stroškov vzdrževanja strojev in opreme. Drobnoprodajne cene hrane so v Sloveniji rasle počasneje kot v povprečju EU, cene kmetijskih proizvodov pa so bile v primerjavi z letom 2023 večinoma nižje, razen pri sadju in zelenjavi. Potrošniki so v večjem delu leta občutili ugodnejšo cenovno dinamiko, a so v nekaterih segmentih, kot je sadje, ostali izpostavljeni podražitvam. Trgovci so medtem cene prilagajali tržnim in stroškovnim razmeram, pri čemer so razlike med njihovimi prodajnimi in nabavnimi cenami odsevale značilnosti poslovanja v kompleksni verigi preskrbe s hrano. Mediana letnega razmerja med prihodki in odhodki pri trgovcih je pokazala, da so trgovci največja razmerja dosegali pri prodaji kruha, čebule in mesnin, kar kaže na več prostora za pokrivanje stroškov in ustvarjanje dobička pri teh proizvodih. Proizvajalci živilskih proizvodov so ob zmernih spremembah stroškov surovin in proizvodnje ohranjali razmeroma stabilne cene. Na trgu se cenovna stabilnost sicer krepi, a kmetje, predvsem manjši, ostajajo najbolj izpostavljeni stroškovnim in tržnim tveganjem. Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (DG AGRI) trenutno v sodelovanju z FoodDrinkEurope poskuša oceniti skupno strukturo stroškov živilske industrije na podlagi razpoložljivih podatkov ESTAT. To predstavlja pomemben premik v pristopu DG AGRI, saj se prvič aktivno vključuje v širši kontekst verige. Vir/Foto: MKGP