Pogrešajo investicije v infrastrukturo in kadre

Kar trije ministri, za gospodarstvo, za kmetijstvo in za kohezijo in regionalni razvoj so se udeležili včerajšnjega srečanja v Laškem, kjer so se zbrala podjetja iz živilsko-predelovalne industrije iz vzhodne kohezijske regije. »Če hočemo, da se razvija kmetijstvo, se mora razvijati tudi živilska industrija,« je poudarila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. **Tatjana Zagorc**, ki je bila, skupaj z regijskimi zbornici znotraj skupine GZS, pobudnica današnjega dogodka. Podoben dogodek, namenjen zahodni kohezijski regiji, so organizirali že pred dvema tednoma v Postojni. Čeprav imata vzhod in zahod Slovenije določene razlike, so izzivi živilske industrije, pa ne samo te panoge, ampak celotnega gospodarstva, povsod enaki. Ena od ugotovitev dogodka v Postojni je na primer bila, da če želimo poskrbeti za lastno proizvodnjo in predelavo hrane, moramo razmisliti o davčni razbremenitvi, saj smo v primerjavi s sosednjimi državami nekonkurenčni. »Želja podjetij, pa ne le v živilski industriji, je po stabilnem, predvidljivem in konkurenčnem poslovnem okolju. Visoke cene energentov, ki so nekajkrat višje od teh, ki so jih naša podjetja plačevala pred energetsko krizo, še vedno pestijo naša podjetja, predvsem tista, ki so energetsko bolj intenzivna in katerim strošek energije predstavlja visok delež. Vlada tega problema v celoti še ni odpravila,« je spomnila **Vesna Nahtigal**, generalna direktorica GZS. Vzhodna kohezijska regija sodi v Evropi med podpovprečno razvita območja. V osmih regijah živi več kot polovica Slovencev, vendar gospodarstvo na tem območju dosega le 82 odstotkov BDP Slovenije. Število podjetij je sicer od 2014 do 2021 naraslo za 14 odstotkov, število zaposlenih za 20 odstotkov, prihodki pa kar za 57 odstotkov. Ti podatki so sicer spodbudni, vendar bi lahko bili še boljši, če bi te regije imele boljše pogoje. Izzivi so v prvi vrsti pomanjkanje kadrov, predvsem zaradi bega možganov, pa ne le v tujino, tudi v Ljubljano. Problem so boljši pogoji oziroma višje plače v sosednjih državah. Po drugi strani pa zmanjkuje kadrov na južnih trgih, od koder se je vzhodna Slovenija tradicionalno napajala. Drug velik problem je pomanjkljiva prometna infrastruktura, predvsem zaradi nerazumno dolgih postopkov pridobivanja dovoljenj. »Meni tudi ni jasno, kako v tej državi ne uspemo hitreje umeščati infrastrukture v prostor. To je zato, ker ne znamo stopiti skupaj, ker si ne znamo postaviti prioritet. Morda bi morali najprej narediti reformo v naših glavah,« je minister za gospodarstvo **Matjaž Han** posredno komentiral aktualne debate v javnosti glede sistemskih reform, ki jih načrtuje vlada. Napovedal je še, da na ministrstvu pripravljajo zakon o razvojnih kadrih, da bi uspeli zajeziti beg možganov. Strinja se tudi, da so plače v Sloveniji preveč obdavčene in po njegovem so rezerve v višji obdavčitvi premoženja. Zagotavlja, da sprememba davčnega sistema bo oziroma si bo kot minister prizadeval, da naredimo stabilno davčno okolje, ki bo dvignilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ministrica za kmetijstvo **Irena Šinko** je izpostavila predvsem potrebo po povezovanju v panogi. S tem bi dosegli boljšo prepoznavnost na tujih trgih in bolj povezali celotno dobavno verigo v kmetijsko-predelovalni dejavnosti. Izpostavila je tudi potrebo po namakanju v kmetijstvu, v kar nas silijo podnebne spremembe. Tudi ona je v tem kontekstu izpostavila birokratske ovire, pridobivanje soglasij in dovoljenj, ki upočasnjujejo te načrte. Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. **Aleksander Jevšek** je predstavil številne vire financiranja, ki so oziroma bodo aktualni v letošnjem letu in ki so lahko zanimivi predvsem za vzhodno kohezijsko regijo. »Banke čakamo s petimi milijardami za finansiranje infrastrukturnih projektov, pa jih ni. Ker se ne premaknejo z mrtvih točk,« je bil kritičen predsednik uprave NLB **Blaž Brodnjak** na okrogli mizi, ki je zaokrožila današnji dogodek, pri čemer je imel v mislih dolgotrajne postopke pridobivanja dovoljenj in soglasij. Večji del razprave je bil sicer osredotočen na pomanjkanje kadrov in neprivlačnih pogojih za ohranitev in privabljanje visoko izobraženih kadrov. Pri tem je ministrica Šinko prepričana, da vlada misli resno z davčno reformo in se je bo tudi lotila.