Podprli predlog novele zakona o kmetijstvu

Osrednja tema seje je bila sicer namenjena razpravi o pomenu živinoreje za slovensko kmetijstvo. S predlagano novelo zakona o kmetijstvu vlada dopolnjuje pravno podlago za začetek izvajanja skupne kmetijske politike 2023-2027 s 1. januarjem 2023 in jo tako usklajuje s pravnim redom EU. Kot je na današnji seji pojasnila kmetijska ministrica Irena Šinko, novela zakona zajema splošne prilagoditve za izvajanje strateškega načrta skupne kmetijske politike, posebno ureditev upravnega postopka, finančne podpore v obliki finančnih instrumentov, uvajanje novih evidenc in možnost predčasne razrešitve varuha verige preskrbe s hrano, če se ugotovi, da ne opravlja svojega dela. Koalicijske poslanske skupine so vložile tudi več dopolnil, s katerimi naslavljajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ. Člani odbora so predlagana dopolnila in novelo podprli. Za je glasovalo 11 članov odbora, nihče ni glasoval proti. Današnja nujna seja je bila sicer sklicana na zahtevo poslanske skupine NSi, zaradi burnega odziva dela javnosti, kmetov in strokovnjakov na izjave premierja Roberta Goloba o zmanjšanju uživanja mesa, je pojasnila poslanka NSi **Vida Čadonič Špelič**. Menijo namreč, da je prehranjevanje nekaj, kar je treba prepustiti posamezniku, obenem pa jih skrbi vpliv takih izjav na kmete, predvsem živinorejce. Kot je spomnila, je živinoreja panoga, ki je za slovenskega kmeta zelo pomembna in ne vključuje zgolj mesa, temveč tudi izdelke, kot so mleko, jajca in med. Pripravili so dva sklepa, ki bi jih sprejeli člani odbora, dodatnega pa so pripravili tudi v koaliciji. "Prav je, da kot odbor za kmetijstvo preprečimo širjenje dezinformacij o slovenskem kmetijstvu in s sprejetimi sklepi sporočimo slovenskemu kmetu, da smo še vedno na njegovi strani," je dejala. Na seji so **Jože Verbič** iz Kmetijskega inštituta Slovenije, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije **Janez Pirc**, agrarni ekonomist **Aleš Kuhar, Nina Križnik** iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, predsednik upravnega odbora Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Mesne industrije Slovenije **Izidor Krivec**, predsednik Zadružne zveze Slovenije **Borut Florjančič** in **Primož Pevec** iz Sindikata kmetov Slovenije članom odbora predstavili trenutno stanje slovenske živinoreje. Kot so opozorili v svojih predstavitvah, je živinoreja eden najpomembnejših delov slovenskega kmetijstva. Prav tako je prispevek živinoreji k podnebnim spremembam manjši, kot je pogostokrat slišati v javnosti. Zavedajo se, da ima kmetijstvo vseeno vpliv na podnebje, zato so potrebni novi pristopi s katerimi se bo naslovilo te izzive. Poslanka SDS **Alenka Helbl** je ocenila, da je razprava o pomenu živinoreje pomembna, a se ne bi smela začeti na račun paberkovanja tako visokega predstavnika države. Ob tem je opozorila na veliko količino jeze in nemira, ki so ga premierjeve besede povzročile predvsem med živinorejci. Po besedah poslanca NSi **Jožefa Horvata** so signali, ki jih s svojimi besedami pošiljajo politiki, lahko usodnega pomena za določeno panogo. Dotaknil se je tudi sestave strateškega sveta za prehrano, ta mora biti po njegovem mnenju uravnotežena, tako kot mora biti uravnotežena prehrana. **Miha Lamut** iz poslanske skupine Svoboda je opozoril, da so bile izjave Goloba vzete iz konteksta, se pa je strinjal, da predstavljajo ponesrečen temelj za začetek te razprave. Njegova strankarska kolega **Aleksander Prosen Kralj** in **Aleš Rezar** sta ocenila, da sklic današnje seje bolj služi ustvarjanju panike. **Borut Sajovic** (Svoboda) je na očitke, da med živinorejci vre ocenil, da dejansko vre "v glavah desetletnih agrobiznis ideološko jasno opredeljenih političnih funkcionarjev, ki na kurjenju javnosti gradijo svoj obstoj". Slovenska živinoreja ima trenutno več izzivov, kot sta ptičja gripa in zaraščanje obdelovalnih površin, je dejal **Tomaž Lah** (Svoboda). Nobene grožnje slovenski živinoreji pa ne vidi v strateškem svetu za prehrano in izjavah premierja Goloba. Obratno, prepričan je, da je bilo sprejetih več ukrepov v korist kmetov. Seja je bila ob 12. uri prekinjena, tako da člani odbora niso uspeli glasovati o predlaganih sklepih. O nadaljevanju seje in glasovanju o predlaganih sklepih se bodo dogovorili v prihodnjih dneh.