Podjetja v osrednjeslovenski regiji lani z nižjim neto čistim dobičkom

Neto čisti dobiček pa je bil z 2,5 milijarde evrov nominalno za pet odstotkov, realno pa za 13 odstotkov nižji. Poslovanje gospodarskih družb je bilo glede na rekordno leto 2021 slabše, ne moremo pa ga oceniti kot slabega, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal vodja oddelka za statistiko in informiranje na ljubljanski izpostavi Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Robert Dolinar. Neto čisti dobiček je bil za sedem odstotkov višji kot v predkoronskem letu 2019, ki je bilo do takrat rekordno. Letna poročila je predložilo 29.880 družb, 266 več kot leto prej. 240 velikih in 471 srednje velikih družb je zaposlovalo 57,2 odstotka od skupno nekaj več kot 205.000 zaposlenih in ustvarilo 75,9 odstotka vseh prihodkov ter 84,6 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih. Prihodke so najbolj povečala podjetja v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, za 67 odstotkov na 4,9 milijarde evrov. Je pa ta panoga edina beležila neto čisto izgubo, in sicer v višini 280 milijonov evrov. Največ prihodkov ustvarijo družbe v trgovini, lani za 24,9 milijarde evrov oz. 30 odstotkov več. V predelovalnih dejavnostih je prihodek narasel za 20 odstotkov na osem milijard evrov, v finančnih in zavarovalniških dejavnostih za 24 odstotkov na 3,4 milijarde evrov, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih za 26 odstotkov na 3,3 milijarde evrov, v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih za 10 odstotkov na 3,2 milijarde evrov, v gradbeništvu za 19 odstotkov na 2,2 milijarde evrov in v gostinstvu za 44 odstotkov na 600 milijonov evrov. Neto čisti dobiček je upadel velikih družbam, za 30 odstotkov na 973 milijonov evrov, ostalim pa porasel, in sicer srednje velikim za 24 odstotkov na 519 milijonov evrov, malim za 17 odstotkov na 733 milijonov evrov in mikro družbam za 37 odstotkov na 282 milijonov evrov. Najvišje povprečne plače na zaposlenega so imeli v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3131 evrov bruto), v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (3028 evrov) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2895 evrov), najnižje v gostinstvu (1499 evrov). Stečajev družb je bilo 381 (68 manj kot leto prej), največ v trgovini (86) in gradbeništvu (72). Nadaljeval se je trend zniževanja števila družb z dospelimi neporavnavnimi obveznostmi; decembra je bilo takšnih družb okoli 1000 oz. dobrih 100 manj kot leto prej, znesek obveznosti pa je bil z 38,4 milijona evrov medletno nižji za 8,1 milijona evrov, je povedal vodja ljubljanske izpostave Ajpesa Tomaž Žganjar. Samostojni podjetniki, ki so predložili poročila - teh je bilo nekaj več kot 12.000, dva odstotka manj kot predlani, v regiji pa je delovalo še dobrih 23.000 t. i. normirancev, 11 odstotkov več kot predlani - so ustvarili 1,39 milijarde evrov prihodkov, kar je nominalno 20 odstotkov, realno pa 10 odstotkov več kot predlani, je povedala pomočnica vodje izpostave Darja Eterovič. Neto podjetnikov dohodek je bil s 104 milijoni evrov nominalno za sedem odstotkov višji, realno pa za dva odstotka nižji kot leto prej. Zadruge, bilo jih je 94, štiri manj kot predlani, so prihodke povečale za 22 odstotkov (realno za 12 odstotkov) na 95,3 milijona evrov, od tega so jih skoraj 73 odstotkov ustvarile zadruge v panogi trgovine. Zadruge skupaj so imele 1,2 milijona evrov neto čistega dobička, nominalno 71 odstotkov in realno 57 odstotkov več kot predlani. V regiji s 25 občinami so najmočnejše občine Ljubljana, Domžale in Kamnik, v katerih je delovalo okoli 79 odstotkov vseh družb, ki so ustvarile skoraj 87 odstotkov vseh prihodkov družb v regiji. Regija je gospodarsko daleč najmočnejša v državi. V njej je lani delovalo 42 odstotkov vseh gospodarskih družb v državi, ki so ustvarile skoraj polovico od nekaj manj kot 147 milijard evrov skupnih prihodkov in 42 odstotkov od skupno 6,1 milijarde evrov neto čistega dobička družb v državi.