Podaljšana javna obravnava osnutkov kmetijskih zakonov se nadaljuje, tudi zakona o hrani

Javna obravnava osnutkov zakona, ki so jih sprejeli konec januarja in so naleteli na precejšen odpor, je bila podaljšana, za vsak zakon pa so tudi strokovne posvetovalne skupine. Popolni umik predlaganih zakonskih rešitev iz javne obravnave bi pomenil bistveno podaljšanje zakonodajnega procesa, saj bi začeli vse od začetka. Posledično bi se nujno potrebnih sprememb, ki bi pripeljale do pomladitve kmetij, dviga samooskrbe, zaščite potrošnikov, krepitve prehranskih verig, zaščite najboljših kmetijskih zemljišč, digitalizacije podeželja in mnogih drugih rešitev premaknile v nedefinirano prihodnost. MKGP namreč verjame, da so strokovne službe pripravile dobre rešitve za izzive, ki so bili zaznani v pogovorih s kmeti, stroko in nevladnimi organizacijami (NVO) v zadnjem letu. Opravljene so bile analize, študije in identificirane ključne točke, ki jih je potrebno zakonsko spremeniti. V želji po dialogu z NVO je MKGP podaljšalo roke za podajanje pripomb v javni obravnavi, ki je prostor argumentiranega dialoga in vsem omogoča, da sodelujejo, predlagajo, nasprotujejo ali se le seznanijo z osnutki zakonov. Javna obravnava bo za vseh šest zakonov podaljšana za 15 dni. Tako so osnutek Zakona o kmetijstvu, Zakona o hrani, Zakona o varni hrani in krmi v javni obravnavi namesto 45 dni dva meseca, kar je najdaljši rok, ki ga predvideva Poslovnik Vlade RS. Obravnavo ostalih zakonov so podaljšali s 30 na 45 dni. Prav tako so oblikovali delovne skupine, kjer predstavniki ministrstva s predstavniki NVO preuujejo in usklajujejo predlagane zakonske rešitve. MKGP se je odzvalo tudi na prošnje nekaterih drugih organizacij, ki želijo predstavitev osnutkov zakonskih sprememb, ki se dotikajo njihovega področja delovanja. Potekajo sestanki z osmimi območnimi enotami Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. | Predlagan zakon o hrani prepoveduje metanje hrane trgovinskim verigamZakon o hrani na splošno prinaša večjo preglednost vsebin, ki so bile nekoliko razpršene po več zakonodajnih aktih, je na januarski predstavitvi predlogov zakonov v Ljubljani dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. "Zakon prinaša celovito sistematično ureditev področja hrane v Sloveniji s ciljem izboljšati kakovost, preglednost in trajnost celotnega agroživilskega sektorja. Prvič v zgodovini Slovenije se celotna agroživilska veriga od kmeta do potrošnika obravnava v enem zakonu," je takrat poudarila Čalušić."Vzpostavili bomo ukrepe glede sklenitve dogovora s trgovinami, ki imajo nad 400 kvadratnih metrov prostora, da bodo primorane k doniranju hrane. Vzpostavljamo torej pravno podlago za sprejem strategij in akcijskih načrtov na področju zmanjševanja odpadne hrane in donirane hrane," je dejala generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo, Ana Le Marechal Kolar. | Vir/Foto: MKGP